Novo mesto univerzi namenja zemljišča, vredna skoraj 14 milijonov evrov: v Drgančevju načrtujejo povsem novo središče

Novo mesto je naredilo pomemben korak k uresničitvi projekta, o katerem se govori že dve desetletji. Občinski svetniki so na četrtkovi seji soglasno podprli brezplačen prenos občinskih zemljišč v Drgančevju na Univerzo v Novem mestu, kjer naj bi v prihodnjih letih zrasel obsežen univerzitetni kampus. Na območju so predvideni fakultete, raziskovalni inštituti, študentski domovi, športna dvorana in druge spremljajoče dejavnosti. Toda projekt prinaša tudi pomembne obveznosti: univerza bo morala gradnjo začeti v petih letih, dokončati pa najpozneje v 20 letih od začetka del.

Novomeški občinski svet se je v četrtek, 8. oktobra, sestal na zadnji redni seji v tekočem mandatu. Ena najpomembnejših odločitev je bila povezana s prihodnostjo visokega šolstva na Dolenjskem, saj so svetniki soglašali s pogodbo o brezplačnem prenosu nepremičnin v Drgančevju na Univerzo v Novem mestu. Gre za območje med Šentjernejsko in Levičnikovo cesto, kjer je gradnja univerzitetnega kampusa prostorsko predvidena že od leta 2006, vendar se načrti doslej niso uresničili.

Odločitev pomeni pomemben premik, saj univerzi omogoča pridobitev zemljišč, potrebnih za načrtovanje in postopno gradnjo novega visokošolskega središča. Ob tem je treba poudariti, da soglasje občinskega sveta še ne pomeni začetka gradnje. Predvideni so nadaljnji pogodbeni, finančni, projektni in gradbeni postopki, od katerih bo odvisno, kako hitro bodo načrti dejansko zaživeli.

Zemljišča, vredna skoraj 14 milijonov evrov, bodo prenesli brezplačno

Po podatkih, ki jih je danes objavil portal Dolenjskainfo, zemljišča, predvidena za brezplačen prenos, brez stavb obsegajo približno 148.428 kvadratnih metrov, njihova skupna vrednost po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije pa znaša 13.964.450 evrov. V širšem občinskem načrtovanju se sicer omenja približno 25 hektarjev zemljišč, namenjenih univerzitetnemu razvoju. Pri tem je pomembno razlikovati med natančno navedeno površino posameznih nepremičnin in širšim območjem, ki je vključeno v razvojne načrte.

Brezplačen prenos tako velikega občinskega premoženja je pomembna odločitev, saj zemljišča predstavljajo vrednost, ki bi jo občina teoretično lahko uporabila tudi za druge namene. Vendar je območje Drgančevja že dolgo prostorsko rezervirano za univerzitetni kampus, zato odločitev pomeni predvsem nadaljevanje razvojne usmeritve, sprejete pred dvajsetimi leti. Občina s prenosom ne financira neposredno gradbenih del, temveč univerzi zagotavlja zemljišča, brez katerih tako obsežnega projekta ne bi bilo mogoče izpeljati.

Prav zaradi vrednosti zemljišč so pomembna tudi pogodbena varovala. Univerza jih namreč ne bo prejela brez obveznosti, ampak jih bo morala uporabiti za dogovorjeni namen in v določenih rokih. Če teh obveznosti ne bo izpolnila, pogodba predvideva možnost razdrtja in vrnitve zemljišč občini.

Gradnja se mora začeti v petih letih, sicer lahko zemljišča preidejo nazaj na občino

Ena najpomembnejših določb pogodbe je časovna omejitev. Univerza v Novem mestu se bo morala zavezati, da bo gradnjo začela najpozneje v petih letih od pridobitve lastninske pravice na nepremičninah. Za dokončanje gradnje bo imela največ 20 let od začetka del. Če dogovorjenih obveznosti ne bo izpolnila, je predvideno razdrtje pogodbe, zemljišča pa bi se vrnila v občinsko last.

Takšna ureditev je pomembna predvsem zaradi dolgoletne zgodovine projekta. Čeprav je bil občinski lokacijski načrt za univerzitetni kampus sprejet že leta 2006, območje v naslednjih dveh desetletjih ni doživelo načrtovane preobrazbe. S prenosom zemljišč se zato odpira možnost, da bi projekt končno prešel iz prostorskih dokumentov v izvedbo, vendar bo dejanski napredek odvisen predvsem od zagotovitve financiranja in priprave posameznih gradbenih faz.

Pogodba predvideva tudi sodelovanje države. Po poročanju lokalnih medijev naj bi jo sopodpisal minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević, s čimer naj bi država prevzela obveznosti glede financiranja gradnje kampusa. Višina celotne investicije in dokončna finančna konstrukcija v doslej pregledanih objavah še nista jasno predstavljeni, zato za zdaj ni mogoče zanesljivo napovedati, koliko bo gradnja stala in kdaj bodo dokončani prvi objekti.

Fakultete, študentski domovi in raziskovalni inštituti na enem mestu

V Drgančevju naj bi nastalo novo univerzitetno središče, v katerem bi bile združene izobraževalne, raziskovalne, nastanitvene in športne dejavnosti. Po veljavnih prostorskih dokumentih so na območju predvideni objekti fakultet, univerzitetnih institucij in rektorata, znanstveni inštituti, študentski domovi ter različni spremljajoči prostori. Takšna ureditev bi univerzi omogočila, da dejavnosti, ki danes potekajo na različnih lokacijah, postopoma poveže v skupno območje.

Posebej pomembna je predvidena gradnja študentskih domov. Zagotavljanje primernih nastanitev je namreč eno ključnih vprašanj za študente, ki se zaradi izobraževanja preselijo v drugo mesto. Univerzitetni kampus z lastnimi nastanitvenimi zmogljivostmi bi lahko povečal privlačnost Novega mesta za študente iz drugih slovenskih regij in tujine. Vendar za zdaj še ni javno potrjenega podatka, koliko študentskih postelj bo dejansko zagotovljenih v prvi fazi gradnje.

Občinski prostorski načrt vključuje tudi podzemne garaže, osrednjo ploščad, zunanji amfiteater, športne površine in ureditev prometnih povezav. Predvideni so posegi na Šentjernejski in Levičnikovi cesti ter ureditev novih križišč oziroma krožišč. To pomeni, da gradnja kampusa ne bo vplivala samo na univerzo, ampak tudi na prometno ureditev in širši razvoj vzhodnega dela Novega mesta.

Nova športna dvorana ne bo namenjena samo študentom

Med pomembnejšimi načrtovanimi objekti je tudi športna dvorana, ki naj bi bila vključena v univerzitetni kampus. Po dogovoru med občino in univerzo bo morala biti delno namenjena tudi širši lokalni skupnosti. Pogodba predvideva, da bo najmanj 49 odstotkov terminov namenjenih vadbi, tekmovanjem in dogodkom, katerih uporabniki oziroma organizatorji bodo druge športne in ostale organizacije iz občine.

Takšna ureditev bi lahko pomenila pomembno pridobitev za novomeške športne klube, društva in druge uporabnike, ki potrebujejo ustrezne prostore za treninge in prireditve. Toda dejanski pomen dvorane bo odvisen od njene velikosti, opremljenosti, razpoložljivih terminov in pogojev uporabe. Podatek o 49 odstotkih terminov namreč še ne pove, koliko ur bo na voljo posameznim uporabnikom oziroma kako bodo termini razporejeni.

V okviru dogovora je predvideno tudi zagotavljanje primarne zdravstvene oskrbe na območju kampusa. To nakazuje, da želi občina skupaj z univerzo razviti prostor, ki ne bo namenjen izključno študiju, ampak bo opravljal tudi nekatere širše javne funkcije.

Od nekdanjih vojaških skladišč do univerzitetnega središča

Drgančevje ima zanimivo zgodovino. Pred osamosvojitvijo Slovenije je območje upravljala Jugoslovanska ljudska armada, ki je imela tam vojaška skladišča. Po njenem odhodu je zemljišče prešlo v občinsko last, v naslednjih letih pa so se pojavljali različni predlogi za njegovo prihodnjo uporabo. Med drugim so obstajale pobude, da bi tam uredili obrtno oziroma gospodarsko cono.

Odločilno spremembo je prineslo leto 2006, ko je občina sprejela lokacijski načrt za univerzitetni kampus. S tem je območje dolgoročno namenila razvoju visokega šolstva in spremljajočih dejavnosti. Načrti so predvidevali precej širši kompleks od posamezne fakultetne stavbe, vendar projekt zaradi različnih okoliščin ni napredoval do gradnje.

Današnja odločitev zato ni začetek povsem nove ideje, ampak poskus uresničitve že dolgo zastavljenega cilja. Po dvajsetih letih od sprejetja prostorskega načrta se odpira možnost, da bi nekdanje vojaško območje postopoma postalo pomembno izobraževalno in raziskovalno središče jugovzhodne Slovenije.

Novo mesto hkrati pripravlja tudi dodatne nastanitve za študente

Gradnja kampusa ni edini projekt, s katerim želi Mestna občina Novo mesto izboljšati pogoje za študij in bivanje mladih. Župan Gregor Macedoni je na četrtkovi novinarski konferenci predstavil tudi načrt prenove objekta na Kandijski cesti 26, kjer namerava občina urediti 18 bivalnih enot za študente in mlade. Prenova bo zajela približno 592 kvadratnih metrov prostorov, pri čemer želi občina ohraniti tudi stavbno dediščino.

Projekt na Kandijski cesti je po obsegu precej manjši od načrtovanega kampusa, vendar lahko pomeni hitrejšo in konkretnejšo rešitev za del nastanitvenih potreb. Medtem ko bo gradnja v Drgančevju zahtevala večletno načrtovanje in postopno izvedbo, bi lahko prenova obstoječe stavbe omogočila ureditev dodatnih stanovanjskih zmogljivosti v krajšem času. Natančni roki dokončanja in pogoji oddajanja teh bivalnih enot bodo pomembni predvsem za študente, ki že zdaj iščejo ustrezne nastanitve.

Občina ob tem načrtuje tudi druge infrastrukturne projekte, med drugim celovito prenovo dotrajane brvi na Loki, obnovo mestne tržnice ter nadaljnje urejanje prometne infrastrukture. Toda prav univerzitetni kampus izstopa kot projekt z dolgoročnimi posledicami, saj lahko vpliva na razvoj izobraževanja, raziskovanja, gospodarstva in stanovanjskih potreb v mestu.

Velika priložnost za Dolenjsko, a ključni bodo naslednji koraki

Soglasna odločitev novomeških občinskih svetnikov predstavlja pomemben korak k vzpostavitvi univerzitetnega kampusa, ki bi lahko dolgoročno spremenil podobo visokega šolstva na Dolenjskem. Na enem mestu naj bi se povezali študij, raziskovanje, študentsko življenje, šport in druge dejavnosti, kar bi lahko prispevalo tudi k tesnejšemu sodelovanju univerze z regionalnim gospodarstvom.

Vendar je med odločitvijo o prenosu zemljišč in dokončanim kampusom še dolga pot. Zemljišča, vredna skoraj 14 milijonov evrov, predstavljajo pomemben javni vložek, zato bo upravičeno pričakovanje, da bodo univerza, občina in država javnost sproti seznanjale s časovnico, financiranjem ter napredkom projekta. Petletni rok za začetek gradnje je pomembno pogodbeno varovalo, vendar bo resnični preizkus nastopil šele takrat, ko bodo predstavljeni konkretni gradbeni načrti in zagotovljena sredstva za njihovo izvedbo.

Novo mesto je torej naredilo korak, na katerega je čakalo dve desetletji. Zdaj bo treba pokazati, da bo univerzitetni kampus v Drgančevju postal resnično gradbišče in ne ostal zgolj še ena velika razvojna obljuba.

Spletno uredništvo Naša Dolenjska