Amerika šokirala svet: usmrtitev pred očmi javnosti, strelski vod bodo prenašali v živo

Združene države Amerike se pripravljajo na dogodek, kakršnega sodobna ameriška zgodovina še ne pozna. Pentagon je potrdil, da namerava usmrtitev nekdanjega vojaškega psihiatra Nidala Malika Hasana, obsojenega zaradi umora 13 ljudi, neposredno prenašati prek spleta. Smrtno kazen naj bi 3. decembra izvršil vojaški strelski vod, javnost pa naj bi lahko spremljala trenutek, ko bodo vojaki ustrelili obsojenca. Odločitev, ki jo je podprl ameriški predsednik Donald Trump, je odprla vprašanja o mejah državnega kaznovanja, človekovem dostojanstvu in vračanju javnih usmrtitev, ki so v ZDA izginile pred skoraj stoletjem.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je v četrtek napovedal, da bo usmrtitev nekdanjega majorja ameriške vojske Nidala Malika Hasana javna. Predstavnik Pentagona je nato potrdil, da nameravajo dogodek neposredno prenašati prek spleta, podrobnosti o načinu prenosa pa bodo objavljene pozneje.

Hasan je bil leta 2013 obsojen na smrt zaradi množičnega streljanja v vojaškem oporišču Fort Hood v Teksasu. Novembra 2009 je ubil 13 ljudi in jih 32 ranil. Njegova usmrtitev je predvidena za 3. december 2026 ob 13. uri po lokalnem času, in sicer prav v oporišču, kjer je pred sedemnajstimi leti izvedel napad.

Napoved je sprožila burno razpravo, saj ameriške oblasti ne načrtujejo zgolj izvršitve smrtne kazni, temveč tudi njeno javno predvajanje. Takšnega prenosa usmrtitve doslej v ZDA še ni bilo.

Obrambni minister: Ljudje morajo videti, kakšne so posledice

Pete Hegseth je v pogovoru za konservativni medij Real America’s Voice pojasnil, da podpira odločitev o usmrtitvi s strelskim vodom. Po njegovih besedah mora javnost razumeti, da imajo tako huda kazniva dejanja resne posledice.

»Poskrbeli bomo, da bodo ljudje to lahko gledali, da bo javno,« je dejal Hegseth in dodal, da se mora družba zavedati posledic takšnih dejanj.

Obrambni minister je potrdil tudi način usmrtitve. Smrtno kazen naj bi izvršili vojaki, ki bodo sestavljali strelski vod. Gre za način izvršitve kazni, ki ga ameriška vojska ni uporabila vse od druge svetovne vojne.

Hegseth je odločitev povezal tudi s svojim pogledom na vojaško disciplino in odgovornost. Poudaril je, da se morajo tisti, ki napadejo ameriške vojake, zavedati posledic.

Pentagon za zdaj ni pojasnil, na kateri spletni platformi bo prenos dostopen, ali bo mogoče spremljati celotno usmrtitev in kakšna pravila bodo veljala za medije. Prav tako še ni jasno, ali bo poleg uradnih prič dogodek lahko spremljalo tudi občinstvo na kraju samem.

Kdo je Nidal Hasan in kaj se je zgodilo v Fort Hoodu?

Nidal Malik Hasan je bil major ameriške vojske in vojaški psihiater. Pred napadom leta 2009 je delal v ameriškem vojaškem zdravstvenem sistemu, kjer se je ukvarjal tudi z duševnim zdravjem vojakov.

5. novembra 2009 je vstopil v center za pripravo vojakov na napotitve v oporišču Fort Hood v Teksasu in začel streljati na ljudi, ki so bili v stavbi.

Ubil je 13 ljudi, še 32 pa jih je ranil. Napad velja za eno najhujših množičnih streljanj v zgodovini ameriške vojske.

Hasan je med sodnim postopkom priznal, da je izvedel streljanje. Svoje dejanje je povezoval z ameriškimi vojaškimi operacijami v muslimanskih državah. Pred napadom je bil tudi sam predviden za napotitev v Afganistan.

Med posredovanjem policije je bil ustreljen in hudo ranjen. Zaradi poškodb je ostal paraliziran in uporablja invalidski voziček.

Vojaško sodišče ga je avgusta 2013 spoznalo za krivega 13 naklepnih umorov in 32 poskusov naklepnega umora ter mu izreklo smrtno kazen. Od takrat je zaprt v vojaškem zaporu Fort Leavenworth v Kansasu.

Trump odobril usmrtitev, kakršne ameriška vojska ni izvedla že desetletja

Za izvršitev smrtne kazni, ki jo izreče ameriško vojaško sodišče, je potrebna odobritev predsednika ZDA. Donald Trump je v začetku oktobra odobril Hasanovo usmrtitev s strelskim vodom.

Če bo kazen izvršena po napovedanem načrtu, bo to prva usmrtitev, ki jo bo izvedla ameriška vojska po letu 1961.

Takrat je bil obešen vojak John A. Bennett, obsojen zaradi posilstva in poskusa umora. Zadnja znana usmrtitev s strelskim vodom v ameriški vojski pa sega v leto 1945, ko je bil zaradi dezerterstva med drugo svetovno vojno ustreljen vojak Eddie Slovik.

Ameriška vojska torej več kot šest desetletij ni izvršila smrtne kazni, strelski vod pa ni bil uporabljen že več kot osemdeset let.

Vendar je treba razlikovati med vojaškimi in civilnimi usmrtitvami. V nekaterih ameriških zveznih državah je strelski vod še vedno dovoljen način izvrševanja smrtne kazni. Južna Karolina ga je ponovno uporabila leta 2025, prvič po petnajstih letih premora v ZDA.

Zadnja javna usmrtitev v Ameriki pred skoraj 90 leti

Napoved neposrednega prenosa je posebej odmevna zaradi zgodovine javnih usmrtitev v Združenih državah Amerike.

V preteklosti so bile javne usmrtitve del ameriškega kazenskega sistema. Ljudje so se zbirali na trgih in drugih javnih površinah, kjer so spremljali obešanja obsojencev. Takšni dogodki so lahko pritegnili več tisoč gledalcev.

Sčasoma so ameriške oblasti javne usmrtitve začele omejevati in jih preseljevati za zaporniške zidove.

Zadnja splošno priznana javna usmrtitev v ZDA je bila 14. avgusta 1936 v Owensboru v Kentuckyju. Takrat so obesili Raineyja Betheo, obsojenega zaradi posilstva in umora. Dogodek je spremljala večtisočglava množica.

Od takrat ameriške usmrtitve praviloma potekajo v zaprtih prostorih, ob prisotnosti omejenega števila uradnih prič, predstavnikov medijev in svojcev.

Načrtovani spletni prenos Hasanove usmrtitve bi zato pomenil pomemben odmik od skoraj devetdesetletne prakse, po kateri država izvrševanja smrtnih kazni ni predstavljala kot javnega dogodka.

Ali lahko ameriška vlada usmrtitev sploh prenaša v živo?

Napoved Pentagona je odprla tudi pravna vprašanja. Ameriški vojaški predpisi določajo, kdo lahko prisostvuje izvršitvi smrtne kazni, vendar javni spletni prenos predstavlja drugačno okoliščino, ki doslej ni bila preizkušena.

Pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko Hasanovi odvetniki poskušali izpodbijati način izvršitve kazni oziroma zahtevati njeno odložitev.

Pomembno je poudariti, da je datum usmrtitve sicer določen, vendar to še ne pomeni, da pravnih postopkov ni več mogoče sprožiti. Morebitne dodatne pritožbe ali sodne odločitve bi lahko vplivale na napovedani termin.

Razprava se zato ne nanaša samo na vprašanje, ali je smrtna kazen zakonita, temveč tudi na to, ali sme država trenutek usmrtitve javno predvajati milijonom gledalcev.

Zagovorniki takšne odločitve poudarjajo preglednost in odvračilni učinek kaznovanja, kritiki pa opozarjajo, da bi lahko neposredni prenos državno kaznovanje spremenil v javni spektakel.

Smrtna kazen ali javni spektakel?

Razprava o Hasanovi usmrtitvi je znova odprla širše vprašanje smrtne kazni v ameriški družbi.

Za svojce žrtev napada v Fort Hoodu pomeni izvršitev pravnomočne sodbe zaključek dolgotrajnega sodnega postopka. Toda odločitev, da bi usmrtitev predvajali v živo, je sprožila ločeno razpravo o tem, kakšno vlogo naj ima javnost pri spremljanju državnega kaznovanja.

Nasprotniki javnih usmrtitev opozarjajo, da lahko takšna praksa zmanjša spoštovanje človekovega dostojanstva in normalizira spremljanje smrti kot medijskega dogodka.

Zagovorniki strogega kaznovanja pa poudarjajo težo Hasanovega zločina in pravico družbe, da vidi posledice dejanj, zaradi katerih je umrlo 13 ljudi.

Ob tem ostaja odprto tudi vprašanje, ali javno prikazovanje usmrtitev dejansko odvrača od hudih kaznivih dejanj. Sama napoved prenosa namreč še ne dokazuje, da bi takšna praksa zmanjšala število umorov ali drugih nasilnih dejanj.

Svet bo 3. decembra lahko spremljal nekaj, česar v ZDA še ni bilo

Če se bodo ameriške oblasti držale napovedanega načrta, bo 3. december 2026 postal pomemben datum v zgodovini ameriškega kazenskega sistema.

Obsojenec, ki je pred sedemnajstimi leti v vojaškem oporišču ubil 13 ljudi, naj bi bil usmrčen s strelskim vodom. Pentagon pa namerava dogodek neposredno prenašati prek spleta.

Za zdaj še ni jasno, kako bo prenos organiziran, kdo ga bo lahko spremljal in ali bodo morebitni sodni postopki vplivali na izvršitev kazni.

Največje vprašanje, ki ga odpira napoved, pa presega Hasanov primer: ali naj država izvršitev smrtne kazni prikazuje javnosti kot opozorilo ali bi morala tudi pri kaznovanju najhujših zločinov ohraniti mejo med pravosodjem in javnim spektaklom?

Spletno uredništvo Naša Primorska