Pred nedeljskim referendumskim četverčkom se je začelo predčasno glasovanje, prvi podatki pa kažejo na precejšnje zanimanje volivcev. Že prvi dan je glas oddalo 21.277 volivk in volivcev. Predčasno glasovanje se nadaljuje danes in v četrtek, nato pa bo v nedeljo, 11. oktobra, sledil glavni glasovalni dan. Volivci bodo odločali o štirih vprašanjih – enem zakonodajnem in treh posvetovalnih. Primerjava s preteklimi referendumi pokaže, da je bila udeležba prvi dan tokrat višja kot pri nekaterih nedavnih referendumskih glasovanjih, vendar iz tega še ni mogoče napovedovati nedeljskega izida ali končne udeležbe.
Predčasno glasovanje se je začelo v torek, 6. oktobra, in bo potekalo še danes ter v četrtek, 8. oktobra, vsak dan med 7. in 19. uro. Tokrat je organizirano na 99 voliščih v vseh volilnih okrajih, kar pomeni pomembno razliko predvsem za Ljubljano, kjer predčasno glasovanje ni več organizirano na eni skupni lokaciji. Na območju Upravne enote Ljubljana je določenih 15 lokacij, volivci pa morajo glasovati na predčasnem volišču svojega volilnega okraja.
Prvi dan 21.277 volivcev – več kot junija 2024
Številka 21.277 dobi nekoliko drugačen pomen, če jo primerjamo s prejšnjimi referendumskimi glasovanji. Na posvetovalnih referendumih junija 2024 je prvi dan predčasno glasovalo 18.769 volivcev oziroma približno 1,2 odstotka vseh volilnih upravičencev. Drugi dan jih je takrat glasovalo 20.656, tretji dan pa 19.631. V vseh treh dneh je predčasno glas oddalo 58.981 ljudi oziroma približno 3,7 odstotka volilnih upravičencev.
Še izrazitejša je primerjava z lanskim referendumom o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Prvi dan predčasnega glasovanja novembra 2025 je glasovalo 9.308 volivcev, kar pomeni, da je bila letošnja številka prvega dne več kot dvakrat višja. Pri referendumu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti je prvi dan predčasno glasovalo 6.642 ljudi.
Toda visoka številka prvega dne še ne pomeni nujno, da bo tudi skupna nedeljska udeležba izjemno visoka. Predčasno glasovanje je lahko odvisno od vrste dejavnikov, med drugim od dostopnosti volišč, števila vprašanj in tega, koliko volivcev se želi izogniti nedeljskim vrstam oziroma že vnaprej ve, da na dan glasovanja ne bo moglo na volišče. Primerjava je zato zanimiva, ni pa napoved rezultata.
V nedeljo kar štiri glasovnice
Posebnost letošnjega glasovanja je predvsem število referendumskih vprašanj. Volivci bodo v nedeljo odločali o enem zakonodajnem in treh posvetovalnih referendumih, zato bodo pred njimi štiri ločena vprašanja.
Prvo se nanaša na novelo zakona o parlamentarni preiskavi. Volivci odločajo, ali naj se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je državni zbor sprejel maja letos. To je med štirimi glasovanji edini zakonodajni referendum, zato ima njegov rezultat neposredne pravne posledice za uveljavitev zakona.
Drugo vprašanje se nanaša na denarno socialno pomoč. Volivci bodo odgovorili, ali naj se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe, ki nimajo objektivnih ovir za delo, pogojuje z njihovim aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela. Gre za posvetovalni referendum, zato rezultat za državni zbor pravno ni zavezujoč, predstavlja pa politično sporočilo volivcev.
Tretje vprašanje zadeva volilno pravico na lokalnih volitvah. Volivci odločajo, ali naj imajo pravico voliti državljani Slovenije in drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav, ki niso slovenski državljani. Četrto vprašanje pa se nanaša na ukinitev obveznega plačevanja prispevka za programe RTV Slovenija. Tudi ti dve glasovanji sta posvetovalni.
Zakonodajni referendum ima še eno pomembno posebnost
Pri prvem vprašanju samo večina glasov PROTI še ni nujno dovolj, da bi bil zakon na referendumu zavrnjen. Pri zakonodajnem referendumu velja tako imenovani zavrnitveni kvorum: proti zakonu mora glasovati večina volivcev, ki veljavno glasujejo, hkrati pa mora proti glasovati najmanj petina vseh volilnih upravičencev.
Pri treh posvetovalnih referendumih takšnega zavrnitvenega kvoruma ni, saj njihov namen ni neposredno potrditi ali zavrniti zakon, temveč ugotoviti voljo volivcev glede posameznega vprašanja.
Zato bo v nedeljo pomembno ne samo, koliko glasov ZA in PROTI bo oddanih, ampak pri zakonodajnem referendumu tudi, koliko ljudi bo sploh prišlo na volišča.
Predčasno lahko glasujete le v svojem volilnem okraju
Volivci, ki nameravajo glasovati še danes ali v četrtek, morajo biti pozorni na pomembno pravilo. Predčasno ni mogoče preprosto obiskati kateregakoli predčasnega volišča v Sloveniji. Glasovati je mogoče samo na volišču za predčasno glasovanje v volilnem okraju stalnega prebivališča. Predhodna prijava za takšno glasovanje ni potrebna.
To je letos še posebej pomembno za volivce iz Ljubljane. Predčasno glasovanje za območje Upravne enote Ljubljana namreč ne poteka več na eni skupni lokaciji za vse volilne okraje, temveč na različnih lokacijah glede na okraj, v katerega posameznik spada. DVK zato svetuje, naj volivci pred odhodom preverijo svoj volilni okraj in naslov ustreznega volišča.
Volišča za predčasno glasovanje so danes in v četrtek odprta od 7. do 19. ure. Enak čas bo veljal na glavni glasovalni dan v nedeljo, ko bodo odprta redna volišča po državi. DVK je za vprašanja volivcev vzpostavila tudi brezplačno telefonsko številko 080 28 18.
Bo prvi dan nakazal večjo nedeljsko udeležbo?
Podatek o 21.277 volivcih je vsekakor opazen, še posebej ob primerjavi z nekaterimi preteklimi referendumskimi glasovanji. Toda slovenska volilna zgodovina kaže, da iz predčasne udeležbe ni mogoče preprosto izračunati, koliko ljudi bo na koncu glasovalo.
Dober primer je referendum o noveli zakona o vladi novembra 2022. Takrat je prvi dan predčasno glasovalo 15.202 volivcev, drugi dan 28.016 in tretji 23.123. Skupaj je predčasno glasovalo 66.341 ljudi, končna volilna udeležba pa je dosegla 41,83 odstotka oziroma 708.701 volivca.
Tokrat je položaj še nekoliko poseben, saj bodo volivci na isti dan odločali o štirih zelo različnih temah. Prav kombinacija vprašanj – od parlamentarnih preiskav in socialnih prejemkov do lokalne volilne pravice ter RTV-prispevka – lahko na volišča pripelje volivce z zelo različnimi razlogi za udeležbo.
Prvi dan je torej pokazal, da zanimanja ni malo. Pravo sliko pa bosta dala šele preostala dneva predčasnega glasovanja in predvsem nedelja. Takrat ne bo pomembno le, kdo bo dobil več glasov ZA ali PROTI – pri edinem zakonodajnem referendumu bo odločilno tudi, ali bo dosežen zahtevani zavrnitveni kvorum.
Spletno uredništvo
