Split je danes prizorišče enega večjih evropskih političnih srečanj letošnje jeseni. Na Hrvaškem se sestajajo voditelji devetih sredozemskih članic Evropske unije, med njimi slovenski premier Janez Janša, francoski predsednik Emmanuel Macron in italijanska premierka Giorgia Meloni. Toda za fotografijami evropskih voditeljev ob Jadranu je precej konkretnejši boj interesov. Južne članice želijo pred prihajajočimi pogajanji v Bruslju uskladiti stališča glede novega evropskega proračuna, pri katerem se njihove želje precej razlikujejo od zahtev severnih držav, ki pritiskajo na občutne reze. Na mizi bodo tudi migracije, energetika, varnost in prihodnji odnos EU do Sredozemlja.
Vrh skupine MED9 poteka v času hrvaškega predsedovanja tej neformalni povezavi. Poleg Hrvaške in Slovenije jo sestavljajo še Francija, Italija, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta. Slovenija in Hrvaška sta se skupini pridružili leta 2021, sama povezava pa je nastala leta 2013 kot prostor za usklajevanje interesov južnih oziroma sredozemskih članic EU.
Današnje srečanje zato ni klasičen vrh Evropske unije in na njem ne bodo sprejemali odločitev, ki bi bile zavezujoče za vseh 27 članic. Gre predvsem za usklajevanje političnih stališč pred pogajanji, ki bodo sledila v Bruslju.
Macron in Meloni v Splitu, Sánchez prihod odpovedal
Hrvaška je na vrh povabila voditelje vseh članic MED9, v Split pa prihajajo tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik Evropskega sveta António Costa, evropska komisarka za Sredozemlje Dubravka Šuica, monegaški knez Albert II. ter jordanski prestolonaslednik Al Husein bin Abdulah II.
Med politično najbolj izpostavljenimi gosti sta Emmanuel Macron in Giorgia Meloni. Španski premier Pedro Sánchez, čigar prihod je bil sprva potrjen in so ga zato napovedovali tudi hrvaški mediji, je po najnovejših informacijah svojo udeležbo v zadnjem trenutku odpovedal.
Del delegacij je v Split prispel že v torek. Hrvaški premier Andrej Plenković je med drugim gostil Janšo, Ursulo von der Leyen, malteškega premierja Roberta Abelo in jordanskega prestolonaslednika. Večer pred uradnim začetkom vrha se je tako že začelo neformalno diplomatsko usklajevanje.
Hrvaška želi svoje predsedovanje MED9 izkoristiti tudi za lastno politično pozicioniranje. Plenković je srečanje predstavil kot priložnost, da se država dodatno uveljavi kot povezava med Sredozemljem in srednjo Evropo.
V ozadju vrha je predvsem denar
Čeprav bodo voditelji govorili o širokem naboru vprašanj, je ena najpomembnejših tem precej bolj oprijemljiva: novi večletni finančni okvir Evropske unije za obdobje 2028–2034.
Države EU se morajo dogovoriti, koliko denarja bo Unija porabila in predvsem kam bo ta denar šel. Prav tu se interesi držav hitro razidejo.
Južne članice želijo ohraniti močno financiranje kohezijske in skupne kmetijske politike, od katerih imajo številne med njimi precejšnje koristi. Hrvaška je že pred vrhom poudarjala, da želi za ti področji zagotoviti najmanj sedanjo raven financiranja.
Na drugi strani stojijo predvsem bogatejše severne neto plačnice v evropski proračun. Tako imenovana skupina varčnih držav, med katerimi so Nemčija, Nizozemska, Avstrija, Danska, Finska in Švedska, zahteva bistveno bolj zadržano evropsko porabo. Njihovi voditelji so že zahtevali, da se predlagani proračun Evropske komisije zmanjša za več sto milijard evrov.
Današnjega srečanja v Splitu zato ni mogoče ločiti od prihajajočega spopada za evropski denar.
Južne države poskušajo pred odločilnimi pogajanji oblikovati skupno pogajalsko izhodišče.
Kaj je v tej zgodbi pomembno za Slovenijo?
Slovenija je v nekoliko posebnem položaju. Geografsko ni tipična sredozemska država, vendar je od leta 2021 članica MED9 in ima pri nekaterih ključnih evropskih vprašanjih podobne interese kot južne članice.
Predvsem gre za kohezijska sredstva, evropske investicije in skupno kmetijsko politiko. Če bodo države neto plačnice dosegle velike reze evropskega proračuna, bo morala Slovenija tako kot druge prejemnice evropskih sredstev zelo natančno spremljati, na katerih področjih bi se zmanjšanje poznalo.
To je precej pomembnejši vidik Janševega današnjega obiska od samega dejstva, da bo sedel za isto mizo z Macronom, Melonijevo in drugimi evropskimi voditelji.
MED9 namreč ni klub, v katerega bi bila Slovenija povabljena zaradi aktualnega predsednika vlade. Slovenija je članica skupine od leta 2021, zato slovenski predsednik vlade sodeluje na srečanju kot predstavnik države članice te povezave.
Janša in Plenković sta se sestala že pred vrhom
Janša je v Split prispel že v torek in se pred današnjim vrhom sestal s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem.
Po navedbah hrvaške vlade sta govorila o odprtih vprašanjih med državama, nadaljnji krepitvi političnega in gospodarskega sodelovanja, nezakonitih migracijah ter evropski perspektivi držav jugovzhodne Evrope.
Plenković je ob srečanju izpostavil tudi gospodarsko sodelovanje. Slovenija je po podatkih hrvaške vlade tretja najpomembnejša trgovinska partnerica Hrvaške, blagovna menjava med državama pa je lani dosegla 8,4 milijarde evrov.
Iz objavljenih informacij za zdaj ni razvidno, da bi na dvostranskem srečanju dosegla konkreten dogovor o katerem od dolgoletnih odprtih vprašanj med državama. Hrvaška stran je srečanje opisala predvsem kot nadaljevanje dialoga in sodelovanja.
Migracije znova visoko na dnevnem redu
Druga pomembna tema današnjega vrha bodo migracije. Za sredozemske države je vprašanje posebej občutljivo, saj so Italija, Grčija, Malta, Ciper in Španija že leta med državami, ki so najbolj neposredno izpostavljene migracijskim potem proti Evropski uniji.
Hrvaško predsedstvo je med osrednje teme uvrstilo varnost in migracije, ob tem pa tudi energetiko, odpornost, varstvo okolja, upravljanje voda, demografske izzive ter odnose EU z južnim sosedstvom.
Migracije bodo tako eno od področij, kjer bo skupina skušala oblikovati stališča pred nadaljnjimi evropskimi pogajanji.
Toda tudi znotraj MED9 pogledi niso vedno enaki. Devet držav združuje geografska lega in vrsta skupnih interesov, politično pa njihove vlade prihajajo iz precej različnih okolij. Zato skupna fotografija v Splitu še ne pomeni avtomatičnega soglasja o vseh vprašanjih.
Energetika po novih pretresih znova v ospredju
Pomemben del razprav bo namenjen tudi energetiki in varnosti oskrbe. Plenković je že pred začetkom vrha po srečanju z Ursulo von der Leyen izpostavil vprašanje dostopnosti energentov in varnosti oskrbe ob novih geopolitičnih pretresih na Bližnjem vzhodu.
Za sredozemske države je vprašanje povezano tudi z njihovo lego. Sredozemlje postaja vse pomembnejša energetska povezava med Evropo, severno Afriko in Bližnjim vzhodom, zato se vprašanja infrastrukture, dobavnih poti in politične stabilnosti vse bolj prepletajo.
Hrvaška želi v tem kontekstu poudariti tudi svoj položaj energetskega in prometnega stičišča med Sredozemljem ter srednjo Evropo.
MED9 predstavlja skoraj polovico prebivalstva EU
Čeprav gre za neformalno povezavo, MED9 ni zanemarljiva skupina. Devet držav predstavlja tretjino članstva Evropske unije in približno 205 milijonov prebivalcev oziroma okoli 45 odstotkov prebivalstva EU. Po navedbah hrvaške vlade države skupine ustvarijo približno 41 odstotkov evropskega BDP.
Prav zato lahko usklajeno stališče devetih držav v pogajanjih znotraj EU predstavlja pomemben politični blok, predvsem kadar se njihovi interesi razlikujejo od interesov severnih članic.
In pri novem evropskem proračunu bo takšnih razlik veliko.
Split je predvsem priprava na precej težje pogajanje v Bruslju
Današnje srečanje bo spremljalo veliko rokovanj, protokolarnih fotografij in izjav o sodelovanju. Toda dejanski pomen vrha MED9 bo mogoče ocenjevati šele po tem, koliko skupnega jezika bo devet držav našlo pri vprašanjih, pri katerih bodo morale pozneje prepričati še preostalih 18 članic EU.
Posebej pomemben bo denar.
Če bodo severne neto plačnice vztrajale pri več sto milijardah evrov rezov, južne države pa pri ohranitvi kohezijskih in kmetijskih sredstev, bo naslednja faza pogajanj precej zahtevnejša od današnjega srečanja ob Jadranu.
Za Slovenijo je zato pomembneje od tega, kdo bo stal poleg Janše na skupinski fotografiji, kakšno stališče bo zastopala pri delitvi prihodnjih evropskih milijard in kaj bo iz končnega dogovora dejansko dobila.
Split je danes predvsem prostor za usklajevanje. Pravi obračun interesov bo sledil v Bruslju.
Spletno uredništvo
