Solzivec, vodni topovi, goreči zabojniki in oklepna policijska vozila so v ponedeljek zvečer zaznamovali središče Prištine. Več sto protestnikov se je pred kosovsko skupščino spopadlo s policijo, potem ko poslanci niso opravili še drugega, odločilnega glasovanja o zakonskih spremembah, s katerimi želijo močno omejiti pristojnosti posebnega haaškega sodišča za zločine nekdanjih pripadnikov Osvobodilne vojske Kosova (OVK). Protesti trajajo že več tednov, sprožila pa jih je prvostopenjska obsodba štirih nekdanjih voditeljev OVK, med njimi nekdanjega kosovskega predsednika Hashima Thaçija. Četverica je bila septembra skupaj obsojena na 81 let zapora zaradi vojnih zločinov, vendar sodba še ni pravnomočna.
Dogajanje je v ponedeljek doseglo najbolj nasilno točko doslej. Protestniki so več ur vztrajali pred parlamentom in zahtevali, da poslanci še isti dan dokončno potrdijo spremembe zakona o Specializiranih senatih Kosova. Ko je postalo jasno, da drugega glasovanja ne bo, so nekateri skušali poslancem preprečiti odhod iz stavbe. Proti policistom so poleteli pirotehnični izdelki, steklenice in kamenje, policija pa je odgovorila s solzivcem in vodnimi topovi. Po podatkih policije je bilo poškodovanih najmanj 17 ljudi, med njimi šest policistov, tri protestnike pa so pridržali.
Zakon so pravzaprav podprli – nato se je vse ustavilo
Pri ponedeljkovem dogajanju je pomembna podrobnost, ki precej spremeni razumevanje protestov. Kosovska skupščina predloga sprememb zakona ni zavrnila. Nasprotno: v prvem branju ga je podprlo vseh 91 poslancev, ki so sodelovali pri glasovanju. Težava je nastala, ko je Demokratska stranka Kosova (PDK), nekdanja stranka Hashima Thaçija, zahtevala pospešeni postopek in drugo branje še isti dan. Do tega glasovanja nato ni prišlo.
V parlamentu se je namreč vprašanje haaškega sodišča prepletlo z drugim velikim političnim sporom – izvolitvijo novega predsednika Kosova. Gibanje Samoopredelitev premierja Albina Kurtija je zahtevalo dogovor tudi o predsedniku, saj se je iztekal rok, po katerem bi državi lahko grozile nove predčasne volitve. PDK je na drugi strani vztrajala, da mora parlament najprej dokončati postopek spremembe zakona o posebnem sodišču. Maratonska seja se je tako končala brez dokončnega glasovanja o zakonu in brez dogovora o predsedniku.
Prav ta zastoj je razjezil protestnike, ki so pred skupščino čakali na odločitev. Del množice je skušal blokirati izhode in preprečiti poslancem, da bi zapustili parlament, dokler ne glasujejo. Kosovska policija je nato začela množico razganjati, v središču Prištine pa so se pojavili solzivec, vodni topovi in oklepna vozila. Neodvisni regionalni portal KoSSev je dogajanje opisal kot najresnejšo eskalacijo od začetka protestov proti sodbi haaškega sodišča.
Kaj želijo s spremembo zakona doseči?
Predlagane spremembe niso zgolj simbolično sporočilo podpore nekdanjim voditeljem OVK. Če bi bile dokončno sprejete, bi pomembno posegle v pravni okvir, po katerem delujejo Specializirani senati Kosova v Haagu. Po poročanju Reutersa bi bila najvišja zaporna kazen omejena na 15 let, obsojenim bi omogočili pritožbo na kosovsko vrhovno sodišče, kazni bi lahko prestajali na Kosovu, predsednik države pa bi dobil možnost, da obsojencem podeli amnestijo.
Predlog posega tudi v vprašanje časovne pristojnosti sodišča. Euronews poroča, da bi spremembe omejile možnost pregona vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti iz časa same vojne ter pristojnost sodišča zožile predvsem na določeno obdobje neposredno po njej. Prav zaradi obsega predlaganih sprememb je premier Albin Kurti opozoril, da so spremembe po njegovem mnenju pripravljene prehitro in brez dovolj temeljite pravne analize. Kljub temu je njegovo Samoopredelitev predlog v prvem branju podprlo.
Gre torej za precej več kot spor o eni sodbi. Če bi bile spremembe dokončno sprejete, bi Kosovo spreminjalo pravila delovanja institucije, ki jo je samo ustanovilo leta 2015, vendar pod močnim mednarodnim pritiskom. Prav to je eden od razlogov, zakaj dogajanje v Prištini pozorno spremljajo tudi zunaj Kosova.
Zakaj je kosovsko sodišče sploh v Haagu?
Specializirani senati Kosova so nekoliko nenavadna pravosodna institucija. Formalno so del kosovskega pravnega sistema in delujejo na podlagi kosovske zakonodaje, vendar imajo sedež v nizozemskem Haagu, v njih pa sodelujejo mednarodni sodniki in tožilci. Ustanovljeni so bili leta 2015 po večletnih mednarodnih pritiskih zaradi očitkov o hudih zločinih, ki naj bi jih nekateri pripadniki OVK zagrešili med vojno na Kosovu in po njej.
Pomemben povod za ustanovitev je bilo poročilo Sveta Evrope, ki ga je pripravil švicarski senator Dick Marty in v katerem so bile predstavljene hude obtožbe o zločinih nekaterih pripadnikov OVK. Ker je obstajal strah pred zastraševanjem prič in političnimi pritiski, je bilo odločeno, da bo institucija sicer delovala po kosovski zakonodaji, vendar zunaj Kosova. Ustanovitev sodišča je bila že takrat zelo občutljiva, saj velik del kosovskih Albancev OVK razume predvsem kot osvobodilno vojsko, ki se je borila proti režimu Slobodana Miloševića.
Ta razkorak ostaja jedro današnjega konflikta. Za številne prebivalce Kosova so nekdanji poveljniki OVK narodni junaki in simbol boja za neodvisnost. Po drugi strani je naloga sodišča ugotavljanje individualne kazenske odgovornosti za konkretne zločine, ne presojanje legitimnosti celotnega kosovskega boja za neodvisnost.
Thaçi in še trije nekdanji voditelji skupaj obsojeni na 81 let
Proteste je sprožila sodba, ki so jo Specializirani senati izrekli 16. septembra. Nekdanji kosovski predsednik Hashim Thaçi, nekdanji predsednik parlamenta Kadri Veseli ter nekdanja visoka predstavnika OVK Jakup Krasniqi in Rexhep Selimi so bili spoznani za krive vojnih zločinov, med drugim nezakonitega oziroma samovoljnega odvzema prostosti, krutega ravnanja, mučenja in umorov. Thaçi in Krasniqi sta bila obsojena na po 25 let zapora, Veseli na 18 in Selimi na 13 let. Skupaj to pomeni 81 let zaporne kazni.
Sodni senat je ugotovil, da je bilo najmanj 385 ljudi nezakonito oziroma samovoljno pridržanih, najmanj 49 jih je bilo izpostavljenih krutemu ravnanju, najmanj 303 mučenju, 96 ljudi pa je bilo umorjenih. Hkrati je pomembno, da so bili vsi štirje oproščeni po šestih točkah obtožnice za zločine proti človečnosti. Sodba še ni pravnomočna, četverica pa se je nanjo pritožila.
Prav ta dejstva so v burnih političnih razpravah pogosto potisnjena v ozadje. Protestniki in številni kosovski politiki poudarjajo osvobodilno vlogo OVK in menijo, da sodbe mečejo senco na celoten boj za neodvisnost. Sodišče pa poudarja, da postopki niso uperjeni proti OVK kot celoti, temveč se nanašajo na kazensko odgovornost konkretnih posameznikov za konkretna dejanja.
»Ne v mojem imenu«: protesti trajajo že več kot 20 dni
Jeza na Kosovu se ni začela v ponedeljek. Protesti potekajo že od 16. septembra, ko je bila izrečena sodba štirim nekdanjim voditeljem OVK. Na osrednjem Skenderbegovem trgu v Prištini so se protestniki vsak večer zbirali pod geslom »Ne v mojem imenu«, protestom pa so se pridružili vojni veterani, študenti, navijaške skupine, politiki, umetniki in prebivalci iz različnih delov države. Manjši shodi so potekali tudi v drugih kosovskih občinah.
Na protestih so se pojavljale albanske zastave in zastave OVK, demonstranti pa so vztrajali, da sodba po njihovem mnenju nepravično predstavlja osvobodilni boj kosovskih Albancev. Na enem od shodov so v podporo obsojenim izpustili bele golobe, organizatorji pa so zahtevali spremembo zakona, po katerem deluje sodišče. Do ponedeljka so bili protesti večinoma mirni, zastoj v parlamentu pa je nato povzročil najresnejše nasilje doslej.
PDK je po policijskem posredovanju oblasti obtožila nesorazmerne uporabe sile in zahtevala, naj prenehajo nasilje nad protestniki. Policija je na drugi strani sporočila, da je ukrepala potem, ko so posamezniki skušali preprečiti odhod poslancev in so proti policistom začeli metati predmete ter pirotehniko.
Vse skupaj se je zapletlo še z izbiro predsednika
Kosovo ima poleg spora glede haaškega sodišča še eno politično težavo. Parlament se mora dogovoriti o novem predsedniku države, vprašanje pa se je v ponedeljek neposredno prepletlo z zakonom o Specializiranih senatih. PDK je zahtevala, da se najprej zaključi glasovanje o sodišču, Samoopredelitev pa je želela hkrati doseči dogovor o predsedniku.
Kosovska politika je že dalj časa v institucionalnem zastoju, spor okoli sodišča pa je zdaj postal dodatno pogajalsko vprašanje med največjimi političnimi silami. To pojasnjuje tudi nenavadno situacijo, v kateri je predlog sprememb zakona v prvem branju dobil soglasno podporo prisotnih poslancev, kljub temu pa parlament postopka ni dokončal.
Za protestnike je bilo takšno politično trgovanje nesprejemljivo. Organizatorji so že pred ponedeljkovo sejo opozarjali, da sprememb zakona ne bodo dovolili uporabljati kot pogajalski žeton pri izbiri predsednika. Ko drugega glasovanja ni bilo, se je večtedenski mirni protest prvič spremenil v resen spopad s policijo.
Kosovo pred težkim vprašanjem: je mogoče pravila spreminjati po sodbi?
Dogajanje odpira tudi precej širše vprašanje. Kosovo je Specializirane senate ustanovilo s svojo zakonodajo in ustavnimi spremembami, četudi pod močnim pritiskom zahodnih zaveznikov. Zdaj, ko je sodišče izreklo eno najpomembnejših sodb v svoji zgodovini, želi del političnega prostora njegove pristojnosti občutno omejiti.
Zagovorniki sprememb trdijo, da je sodišče preseglo mandat, zaradi katerega je bilo ustanovljeno, in da so kazni nesorazmerne. Kritiki pa opozarjajo na problem spreminjanja pravil po tem, ko so bile izrečene obsodilne sodbe. Tudi Kurti, čeprav je njegova stranka spremembe v prvem branju podprla, je opozoril, da tako pomembnih pravnih posegov ne bi smeli sprejemati na hitro in brez podrobne analize.
Zadeva je še toliko občutljivejša, ker sodba proti Thaçiju, Veseliju, Krasniqiju in Selimiju še ni pravnomočna. Vsi štirje so se pritožili, zato se bo pravni boj nadaljeval ne glede na politično dogajanje v Prištini.
Od mirnih shodov do solzivca v središču Prištine
Ponedeljkov večer je tako pokazal, kako globoko je vprašanje nekdanjih voditeljev OVK zarezalo v kosovsko družbo. Za velik del prebivalstva je OVK še vedno neločljivo povezana z nastankom samostojnega Kosova, zato so obsodbe njenih nekdanjih voditeljev veliko več kot samo sodni primer. Hkrati pa za obsodbami stojijo ugotovitve sodišča o umorih, mučenju, nezakonitih pridržanjih in drugih hudih zločinih, katerih žrtve prav tako zahtevajo pravico.
Prav zato je zgodba precej bolj zapletena od vprašanja, ali je nekdo »za OVK« ali »za Haag«. Kosovo mora zdaj odgovoriti na dve zelo občutljivi vprašanji hkrati: kako spoštovati svojo zgodovino in osvobodilni boj, ne da bi pri tem zanemarilo individualno odgovornost za vojne zločine, ter ali je primerno spreminjati pristojnosti sodišča po izreku prvostopenjskih obsodb.
V ponedeljek odgovora ni bilo. Parlament je ostal brez dokončnega glasovanja, protestniki brez zahtevanega zakona, Kosovo brez političnega dogovora, središče Prištine pa so namesto tega napolnili solzivec, vodni topovi in policijska oklepna vozila.
In dokler vprašanje haaškega sodišča ostaja povezano še z bojem za kosovski politični vrh, je jasno predvsem eno: spor, ki se je začel s sodbo štirim nekdanjim poveljnikom OVK, je prerasel v eno najresnejših notranjepolitičnih kriz na Kosovu.
Spletno uredništvo
