Bertoki vse bolj odrezani od avtobusov: krajani opozarjajo, da brez avtomobila skoraj ne gre več

Živeti le nekaj kilometrov od Kopra, pa imeti občutek, da brez avtomobila skoraj ne moreš nikamor. Na to opozarjajo prebivalci Bertokov, ki so vse bolj nezadovoljni z avtobusnimi povezavami svojega kraja. Težave so se po njihovih navedbah stopnjevale po spremembah voznih redov in tras, posebej od začetka septembra, ko avtobusi na relaciji Ankaran–Koper ne vozijo več skozi Bertoke. Posledice občutijo predvsem starejši, dijaki in vsi tisti, ki nimajo lastnega avtomobila.

Krajani zato zahtevajo bolj uporabne povezave s Koprom, saj opozarjajo, da javni potniški promet nima pravega smisla, če avtobus obstaja na papirju, potniku pa ne omogoča priti do službe, šole, zdravnika ali opravkov takrat, ko ga potrebuje.

Bertoki niso majhen zaselek nekje daleč v koprskem zaledju. Po uradnih podatkih Mestne občine Koper je imela krajevna skupnost na začetku letošnjega leta 2.377 prebivalcev, leži pa praktično na pragu mesta. Prav zato je nezadovoljstvo zaradi javnega prevoza toliko bolj razumljivo. RTV Slovenija danes poroča, da domačini opozarjajo predvsem na preskromne povezave in vozne rede, ki se ne ujemajo dovolj dobro z njihovimi vsakodnevnimi potrebami. Težava tako ni nujno samo v tem, koliko avtobusov pelje skozi širše območje, temveč predvsem, kdaj vozijo, kje ustavljajo in ali lahko prebivalec z njimi dejansko opravi vsakodnevno pot v Koper in nazaj.

Od septembra avtobus Ankaran–Koper ne vozi več skozi Bertoke

Ena pomembnejših sprememb je začela veljati 1. septembra letos. Arriva je takrat na relaciji Ankaran–Koper uvedla novo traso. Vozni red in ure odhodov so sicer ostali nespremenjeni, toda avtobusi po novem vozijo po Železniški cesti in ne več skozi Bertoke. Zaradi spremembe je prenehalo obratovati tudi postajališče Bertoki ZAD, skupaj s postajališči Hrvatini K, Moretini, Ankaran K ter nekaterimi postajališči na območju Škocjana.

Za prevoznika je lahko sprememba trase organizacijska odločitev, za prebivalca pa pomeni nekaj precej bolj konkretnega: avtobusa, ki ga je prej lahko uporabljal v svojem kraju, ni več. To je še posebej pomembno za ljudi brez avtomobila. Starejši potrebujejo povezave zaradi zdravnika, trgovine in drugih opravkov, mladi zaradi šole in dejavnosti, zaposleni pa morajo vozni red uskladiti z delovnim časom. Če je treba do uporabnega postajališča najprej organizirati drug prevoz, javni promet izgublja prav svojo osnovno prednost.

Težave so se začele že spomladi

Sprememba septembra ni bila prva letošnja motnja za Bertoke. Zaradi delne in popolne zapore državne ceste Bertoki–Koper oziroma Škocjan je bil avtobusni promet spremenjen že 22. maja. V smeri Koper–Dvori je bilo začasno ukinjeno postajališče Bertoki P, potnike pa so usmerili na nadomestno postajališče Škocjan/Koper. V nasprotni smeri so odpadla postajališča Bertoki P ter dve postajališči na območju Škocjana, nadomestno postajališče pa je bilo v Pradah.

Ko se začasnim spremembam zaradi cestnih del nato pridružijo trajnejše spremembe tras in voznih redov, je razumljivo, da prebivalci dobijo občutek postopnega slabšanja dostopnosti. Bertoki imajo sicer še druge avtobusne povezave – Mestna občina Koper med primestnimi linijami še vedno navaja tudi relacijo Koper–Bertoki–Dolani –, vendar obstoj neke linije sam po sebi še ne pomeni kakovostnega javnega prevoza. Ključna sta frekvenca in čas odhodov, predvsem zjutraj, popoldne in zvečer, ko ljudje dejansko potujejo v službo, šolo in nazaj domov.

Država govori o zanesljivih povezavah, domačini doživljajo drugačno realnost

Prav letošnje spremembe so zanimive tudi zato, ker je Družba za upravljanje javnega potniškega prometa pred začetkom šolskega leta sporočila, da bodo avtobusni vozni redi spremenjeni le v manjšem obsegu. Pojasnili so, da so spremembe pripravljali že od konca prejšnjega leta v sodelovanju z ministrstvi, lokalnimi skupnostmi, šolami in prevozniki ter da je njihov cilj zagotavljanje ustreznih in zanesljivih povezav do izobraževalnih ustanov po vsej Sloveniji.

Toda javni potniški promet se na koncu ne ocenjuje po načrtih in številu linij v tabeli, temveč po tem, ali ga ljudje uporabljajo. Če prebivalci kraja z več kot 2.300 prebivalci opozarjajo, da povezave niso prilagojene njihovemu vsakdanjemu življenju, je to signal, ki ga morajo slišati prevoznik, upravljavec javnega potniškega prometa in lokalna skupnost. Še posebej zato, ker država in občine prebivalce hkrati spodbujajo k manjši uporabi avtomobilov in večji uporabi javnega prevoza.

Kako naj človek pusti avtomobil doma, če avtobusa ni takrat, ko ga potrebuje?

To je pravzaprav osrednje vprašanje zgodbe iz Bertokov. Slovenija želi zmanjševati prometne obremenitve, Koper pa je zaradi dnevnih migracij in turističnega prometa eno od območij, kjer bi kakovosten javni potniški promet lahko imel zelo konkreten učinek. Toda od prebivalca je težko pričakovati, da bo avtomobil pustil doma, če pot z avtobusom pomeni dolga čakanja, prestopanje, oddaljeno postajališče ali preprosto odsotnost povezave ob uri, ko jo potrebuje.

Bertoki so zaradi svoje lege pravzaprav kraj, kjer bi moral javni prevoz delovati dobro. Naselje je blizu Kopra, število prebivalcev ni zanemarljivo, veliko poti pa je dovolj kratkih, da bi lahko redna in pogosta avtobusna povezava predstavljala resno alternativo avtomobilu. Če takšen kraj postaja slabše povezan, je težko pričakovati, da bodo ljudje množično spreminjali svoje potovalne navade.

Krajani pričakujejo rešitev, ne še ene razlage voznega reda

Pri urejanju avtobusnega prometa je treba sicer ločiti pristojnosti. Del povezav spada v sistem državnega oziroma medkrajevnega javnega potniškega prometa, zato za vsako spremembo ni mogoče preprosto pokazati na Mestno občino Koper. Tudi septembrsko spremembo trase Ankaran–Koper je objavil prevoznik Arriva. Toda občina kot predstavnica svojih prebivalcev lahko njihove potrebe posreduje upravljavcu sistema in prevoznikom ter vztraja pri rešitvah, ki so za kraj uporabne.

In prav to zdaj pričakujejo prebivalci Bertokov. Ne gre za zahtevo, da bi avtobus vozil vsakih nekaj minut, ampak za osnovno vprašanje dostopnosti. Javni prevoz mora biti organiziran tako, da ga je mogoče uporabljati za vsakdanje življenje, ne zgolj tako, da lahko na zemljevidu pokažemo, da določena linija obstaja. Če mora prebivalec Bertokov kljub neposredni bližini Kopra za običajne opravke še vedno skoraj vedno sesti v avtomobil, potem sistem svojega namena očitno ne dosega.

Bertoki imajo 2.377 prebivalcev in ležijo nekaj kilometrov od središča Kopra. Prav zato bi lahko bili primer naselja, kjer dobra avtobusna povezava dejansko zmanjšuje število avtomobilov na cestah. Vprašanje zdaj ni več, ali so krajani nezadovoljni – to so jasno povedali. Vprašanje je, ali bodo pristojni vozne rede in trase pripravljeni prilagoditi ljudem, zaradi katerih javni prevoz sploh obstaja.

Spletno uredništvo Naša Primorska