Presenečenje v Braziliji: Bolsonarov sin prehitel Lulo, odločitev bo padla v drugem krogu

Brazilija se je prebudila v politično jutro, ki je prineslo precej drugačno razmerje moči, kot so ga pred prvim krogom nakazovale številne javnomnenjske raziskave. Predsedniške volitve je v prvem krogu dobil 45-letni senator Flávio Bolsonaro, sin nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara. Po skoraj dokončnih uradnih rezultatih brazilskega vrhovnega volilnega sodišča TSE je osvojil 47,03 odstotka veljavnih glasov, aktualni predsednik Luiz Inácio Lula da Silva pa 45,16 odstotka. Ker nobeden ni presegel potrebne polovice veljavnih glasov, se bosta tekmeca znova pomerila 25. oktobra. Razlika med njima znaša več kot dva milijona glasov, rezultat pa je dodatno utrdil politično moč družine Bolsonaro – Michelle Bolsonaro je bila namreč izvoljena tudi v senat.

Brazilci so v nedeljo odločali na prvem krogu splošnih volitev, na katerih je imelo volilno pravico 158.765.543 ljudi. Na predsedniški glasovnici je bilo 12 kandidatov, toda osrednja bitka se je že pred volitvami vrtela okoli aktualnega predsednika Lule in senatorja Flávia Bolsonara. Po podatkih TSE, objavljenih nekaj po polnoči po brazilskem času, je bilo preštetih 99,99 odstotka volišč. Flávio Bolsonaro je prejel 56.104.268 glasov oziroma 47,03 odstotka veljavnih glasov, Lula pa 53.876.617 glasov oziroma 45,16 odstotka. Zabeležili so še 2.300.781 praznih in 3.674.149 neveljavnih glasov, skupno pa je bilo oddanih 125.272.513 veljavnih glasov.

Bolsonaro pred Lulo za več kot dva milijona glasov

Razlika med vodilnima kandidatoma tako znaša približno 2,23 milijona glasov oziroma 1,87 odstotne točke, toda pomembnejši od same razlike je vrstni red. Reuters poroča, da je Flávio Bolsonaro z vodstvom presenetil glede na napovedi glavnih brazilskih raziskovalnih agencij. Lula je po objavi rezultatov tudi sam priznal, da takšnega razpleta ni pričakoval. Povedal je, da je bil prepričan, da bi lahko zmagal že v prvem krogu, vendar napovedal, da se v ponedeljek začenja nova kampanja.

Flávio Bolsonaro je rezultat razlagal kot zahtevo volivcev po spremembi in napovedal nadaljevanje kampanje proti Lulovi Delavski stranki PT. Lula je na drugi strani poudaril, da bo drugi krog omogočil neposredno primerjavo programov obeh kandidatov. Pred njima so zdaj trije tedni kampanje, v katerih bosta skušala pridobiti predvsem volivce preostalih desetih predsedniških kandidatov.

Tretjeuvrščeni pisatelj in psihiater Augusto Cury, ki je po podatkih AP dobil približno 3,4 milijona glasov, je že sporočil, da v drugem krogu ne bo podprl nobenega od obeh finalistov. Podobno sta že pred tem napovedala Ronaldo Caiado in Renan Santos, ki sta skupaj dobila približno 5,3 milijona glasov.

Tokrat ne kandidira Jair Bolsonaro, ampak njegov sin Flávio

Pri brazilskih volitvah je pomembna razlika, ki se je v prvih medijskih poročilih hitro izgubila: proti Luli ne kandidira nekdanji predsednik Jair Bolsonaro, temveč njegov najstarejši sin Flávio Bolsonaro. Flávio je star 45 let, po poklicu je pravnik, bil je poslanec v parlamentu zvezne države Rio de Janeiro, trenutno pa je senator. Na predsedniških volitvah kandidira prvič, njegov kandidat za podpredsednika pa je 56-letni zvezni poslanec Alfredo Gaspar.

Jair Bolsonaro, ki je Brazilijo vodil med letoma 2019 in 2022 in pred štirimi leti predsedniške volitve izgubil proti Luli, tokrat sam ne more kandidirati. Nekdanji predsednik prestaja 27-letno kazen po obsodbi zaradi poskusa državnega udara, AP pa poroča, da je trenutno v hišnem priporu. Njegov priimek kljub temu ostaja v samem središču brazilskih volitev. Flávio je prevzel predsedniško kandidaturo političnega tabora svojega očeta, v nedeljo pa je družina Bolsonaro dosegla še eno pomembno volilno zmago.

Michelle Bolsonaro neposredno v senat

Michelle Bolsonaro, žena nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara in mačeha Flávia Bolsonara, je bila izvoljena v brazilski senat v zveznem okrožju, kjer leži prestolnica Brasilia. Za 44-letno Michelle je to prva izvoljena javna funkcija. V brazilski politiki je že več let zelo prepoznavna, predvsem med evangeličanskimi volivci, svojo kandidaturo pa je predstavljala kot politično nadaljevanje dela svojega moža.

Zanimivo je, da odnosi znotraj družine pred volitvami niso bili vedno mirni. AP poroča, da se je Michelle Bolsonaro junija javno sprla s svojim pastorkom Fláviem in ga v več videoposnetkih na družbenih omrežjih obtožila nespoštovanja. Pozneje sta spor zgladila, nedeljski rezultat pa pomeni, da bosta zdaj oba zasedala pomembna položaja v brazilski politiki – Flávio kot finalist predsedniških volitev, Michelle pa kot novoizvoljena senatorka.

Lula pri 80 letih išče četrti predsedniški mandat

Na drugi strani je 80-letni Luiz Inácio Lula da Silva, eden najbolj prepoznavnih politikov Latinske Amerike. Tokrat nastopa že na svojih sedmih predsedniških volitvah in si prizadeva za četrti, ne zaporedni predsedniški mandat. Brazilijo je prvič vodil med letoma 2003 in 2010, na oblast pa se je vrnil januarja 2023, potem ko je na volitvah leta 2022 premagal Jaira Bolsonara.

Lulova politična pot je bila vmes dramatično prekinjena. Zaradi obsodb v korupcijskih postopkih je bil zaprt, pozneje pa so bile obsodbe razveljavljene, kar mu je omogočilo vrnitev v predsedniško tekmo. V aktualni kampanji poudarja socialne programe, zaščito Amazonije in brazilsko suverenost, medtem ko Flávio Bolsonaro med osrednje teme postavlja javno varnost, gospodarstvo, boj proti korupciji ter tesnejše odnose z Združenimi državami. Prav odnos Brazilije do Washingtona pod predsednikom Donaldom Trumpom je postal ena od izrazitejših zunanjepolitičnih ločnic med kandidatoma.

Na kocki tudi odnos Brazilije z ZDA in Kitajsko

Brazilija ni zgolj največja država Latinske Amerike, ampak tudi njeno največje gospodarstvo in država z okoli 214 milijoni prebivalcev. Zato bo imel izid drugega kroga posledice daleč zunaj brazilskih meja. Kandidata imata različna pogleda na odnose z Washingtonom in Pekingom, upravljanje Amazonije, socialno politiko, boj proti kriminalu ter vlogo države v gospodarstvu. AP izpostavlja tudi Fláviovo politično bližino ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, medtem ko je Lula v času svojega mandata vzdrževal večjo zunanjepolitično avtonomijo Brazilije in poglabljal odnose s Kitajsko.

Pomembna tema ostaja tudi Amazonija, saj je približno 60 odstotkov največjega tropskega deževnega gozda na svetu na brazilskem ozemlju. Lula zagovarja cilj neto ničelnega krčenja gozdov do leta 2030, Flávio Bolsonaro pa je v kampanji obljubljal konec nezakonitega krčenja do leta 2029. Razlike med kandidatoma tako niso omejene na tradicionalni brazilski spopad levice in desnice, temveč segajo od notranje varnosti in socialne politike do podnebja in položaja Brazilije med velikimi svetovnimi silami.

Prvi krog končan, nova bitka 25. oktobra

Uradni koledar brazilskega vrhovnega volilnega sodišča določa, da bo drugi krog predsedniških volitev v nedeljo, 25. oktobra. Za zmago v prvem krogu bi moral kandidat dobiti več kot polovico veljavnih glasov, česar ni uspelo doseči nikomur. V drugem krogu bo odločitev preprosta: na glasovnici bosta ostala samo Flávio Bolsonaro in Luiz Inácio Lula da Silva.

Toda rezultat prvega kroga je že prinesel pomemben politični podatek. Flávio Bolsonaro v drugi krog ne vstopa zgolj kot sin nekdanjega predsednika, temveč kot kandidat, ki je v prvem krogu prejel največ glasov – dobrih 56,1 milijona – in za več kot dva milijona glasov prehitel aktualnega predsednika. Lula je rezultat označil za nepričakovan in napovedal novo kampanjo, Bolsonaro pa ga predstavlja kot sporočilo volivcev, da želijo spremembo. Katera od teh dveh političnih zgodb bo dobila večinsko podporo, bodo brazilski volivci odločili čez tri tedne.

Spletno uredništvo