Predsednik vlade Janez Janša je na proračunski seji napovedal, da v prihodnjih dveh letih ne bodo avtomatično zmanjšali števila zaposlenih v javnem sektorju za deset odstotkov, kot so sprva predvidevali. Namesto tega bodo volivke in volivce na posvetovalnem referendumu vprašali, ali bi del javnih uslužbencev prestavili v dejavnosti, kjer primanjkuje kadra, ali pa jih prezaposlili v gospodarstvo.
Ta premik v retoriki je naletel na burne odzive sindikatov, ki že tri mesece čakajo, da bi z vlado sedli za pogajalsko mizo.
Sindikalni odziv na vladne ukrepe
Generalna sekretarka Konfederacije sindikatov javnega sektorja, Martina Vuk, je izrazila nezadovoljstvo nad premierjevo napovedjo, saj meni, da gre zgolj za preoblikovanje istih ukrepov. “Dejansko so to le malo drugačne besede za popolnoma enake ukrepe,” pravi Vukova. Po njenem mnenju vlada širi predsodke proti javnemu sektorju, ne da bi se zavedala posledic za javne storitve, ki so ključne za državljane. V ozadju napovedi o zmanjšanju števila zaposlenih v javnem sektorju, ki so se začele s 50.000 presežnimi delavci in se nato znižale na 37.000, se skriva načrt za privatizacijo določenih storitev javnega sektorja. Vukova opozarja, da bi prezaposlitev javnih uslužbencev pomenila izključno obliko zunanjega izvajanja storitev.
Ignoranca vlade do sindikalnih zahtev
Vukova še dodaja, da vlada ignorira sindikate s tem, ko še vedno ni imenovala pogajalske skupine kljub večkratnim pozivom. “Kljub dvema pozivoma k pogajanjem vlada tudi po sto dneh še ni imenovala svoje pogajalske skupine. Tega ne moremo razumeti drugače kot sporočilo, da sindikatov in zaposlenih ne jemljejo resno in da želijo o vsem odločati enostransko,” trdi Vukova. Vlada naj bi prav tako sprejela odločitve, kot sta ukinitev dela na domu in podaljšanje delovnega časa na upravnih enotah, brez posvetovanja s sindikati.
Reakcija akademske sfere
Na premierjevo napoved se je odzval tudi dr. Miro Haček, profesor javne uprave s Fakultete za družbene vede, ki je na omrežju X označil načrt odpuščanja 37.000 zaposlenih v prihodnjih dveh letih kot “strel v obe koleni”, ki bi lahko povzročil padec vlade pred njeno prvo obletnico. Haček svetuje vladi, naj se osredotoči na zmanjševanje števila zaposlenih z natančno izdelanimi kriteriji in merljivimi cilji ter se loti deregulacije, debirokratizacije in regionalizacije države.
Medtem ko vlada vztraja pri svojih načrtih, se sindikati in strokovnjaki strinjajo, da je potreben bolj premišljen pristop. Izid posvetovalnega referenduma bo verjetno ključen za nadaljnje korake, vendar so odnosi med vlado in sindikati trenutno napeti.
Spletno uredništvo
