Več kot 30 milijonov za eno največjih težav Obale: Koper potrdil veliki projekt za pitno vodo

Po desetletjih razprav o tem, od kod bo slovenska Istra v prihodnosti dobila dovolj pitne vode, projekt, ki naj bi zmanjšal njeno odvisnost od enega najbolj občutljivih vodnih virov, napreduje. Koprski občinski svet je potrdil investicijski program za območje slovenske Istre v okviru širšega projekta Vodooskrba slovenske Istre ter Krasa.

Samo delež Mestne občine Koper znaša dobrih 30,8 milijona evrov brez DDV, pri čemer naj bi več kot 23,1 milijona evrov zagotovili iz nepovratnih evropskih in državnih sredstev. Toda bistvo projekta niso milijoni. Če bo načrt uresničen, naj bi povezovanje vodovodnih sistemov in zmanjševanje izgub slovenski Istri prinesla nekaj, kar se je ob vsakem daljšem sušnem poletju znova izkazalo za problem – bistveno odpornejšo oskrbo s pitno vodo.

Koper naredil nov korak pri projektu, o katerem se govori že leta

Koprski občinski svet je na 33. redni seji potrdil investicijski program za projekt vodooskrbe za območje slovenske Istre, ki predstavlja del precej širšega projekta Vodooskrba slovenske Istre ter Krasa. Aktualni koprski delež je ocenjen na 30.802.236,18 evra brez DDV. Od tega naj bi 23.101.677,13 evra predstavljala nepovratna sredstva Evropske unije in državnega proračuna, preostanek pa bo morala zagotoviti Mestna občina Koper.

Gre za nadaljevanje projekta, ki ga skupaj pripravljajo primorske občine in katerega cilj je bistveno večji od gradnje posameznega cevovoda. Vzpostaviti želijo medsebojno povezan vodovodni sistem, ki ne bo tako ranljiv ob suši, okvari ali začasnem izpadu posameznega vodnega vira.

Pri projektu sodelujejo občine Koper, Piran, Izola, Ankaran, Postojna, Pivka, Miren – Kostanjevica, Komen, Sežana, Hrpelje – Kozina, Divača in Ilirska Bistrica. Osnova sistema naj bi bila povezava štirih regionalnih vodovodov, ki jih upravljajo Rižanski vodovod Koper, Kovod Postojna, Kraški vodovod Sežana in Komunala Ilirska Bistrica.

Zakaj je voda za Istro tako občutljivo vprašanje?

Težavo najbolje pojasnijo številke Rižanskega vodovoda. Sistem oskrbuje območje Kopra, Izole, Pirana in Ankarana, kjer stalno živi približno 88.000 ljudi, v turistični sezoni pa število uporabnikov naraste na več kot 130.000. Na javni vodovodni sistem je priključenega 99,9 odstotka območja.

Največja težava je, da se največja poraba pojavi prav v obdobju, ko so naravni vodni viri zaradi vročine in pomanjkanja padavin najbolj obremenjeni. Poleti se prebivalcem pridružijo turisti, povečajo se potrebe gostinstva, nastanitev in drugih dejavnosti, istočasno pa lahko izdatnost Rižane močno upade.

Kako občutljiv je sistem, se je znova pokazalo letošnje poletje. Avgusta je direktor Rižanskega vodovoda Martin Pregelj opozarjal, da je bila Rižana skoraj usahnila, razmere pa so bile po nekaterih kazalnikih celo težje kot v kriznem letu 2022. Oskrbo so takrat ohranjali s črpanjem podtalnice ter vodo iz istrskega, kraškega in tržaškega vodovodnega omrežja.

Prav leto 2026 je zato še enkrat pokazalo, zakaj povezovanje sistemov ni samo infrastrukturna želja, temveč vprašanje dolgoročne varnosti oskrbe.

Namesto iskanja enega čudežnega vira povezovanje štirih sistemov

Sedanji koncept se pomembno razlikuje od nekaterih preteklih poskusov reševanja istrske vodooskrbe. Namesto popolne odvisnosti od enega novega velikega vira temelji na povezovanju obstoječih regionalnih sistemov, njihovih vodnih virov ter izboljšanju infrastrukture.

To pomeni, da lahko v primeru težav na enem območju vodo v večjem obsegu zagotovi drugi del sistema. Cilj je ustvariti omrežje, ki je sposobno prenesti tudi začasno izločitev enega od štirih vodnih virov.

Za slovensko Istro je to posebej pomembno. Če je Rižana zaradi suše močno oslabljena, mora sistem manjkajoče količine pridobiti drugje. Če je več vodovodov fizično povezanih in imajo dovolj velike transportne zmogljivosti, je mogoče vodo preusmerjati tja, kjer jo v določenem trenutku najbolj potrebujejo.

Tak sistem je pomemben tudi zaradi podnebnih sprememb. Daljša sušna obdobja in vremenski ekstremi povečujejo verjetnost, da bo vprašanje poletne oskrbe z vodo v prihodnjih desetletjih še pomembnejše.

Ni dovolj samo pripeljati več vode – ogromno je mogoče pridobiti tudi z zmanjšanjem izgub

Pomemben del projekta zato niso samo povezovalni cevovodi. Velik poudarek je namenjen tudi hidravličnim izboljšavam in zmanjševanju izgub v obstoječih vodovodnih sistemih.

Prvotni investicijski dokument je celoten projekt ocenil na približno 116,9 milijona evrov. Od tega je bilo približno 41,9 milijona namenjenih povezovanju vodovodov, približno 75,1 milijona pa hidravličnim izboljšavam in ukrepom za preprečevanje oziroma zmanjševanje vodnih izgub.

To je pomemben del zgodbe, ki pri razpravah o novih vodnih virih pogosto ostane v ozadju. Vsak liter vode, ki zaradi dotrajanega omrežja ne izgine v zemlji, je liter, ki ga ni treba dodatno črpati, prečistiti in pripeljati od drugod.

Zato projekt hkrati rešuje dve vprašanji: kako zagotoviti dodatne količine vode in kako učinkoviteje uporabljati tisto, ki jo sistemi že imajo.

Vodo bodo lahko dobivali iz več smeri

Povezovanje različnih sistemov pomeni tudi večjo razpršenost vodnih virov. Slovenska Istra že zdaj v kritičnih obdobjih uporablja pomoč sosednjih vodovodov, vendar so količine in zmogljivosti povezav omejene.

Dodatno možnost predstavlja tudi sodelovanje s Trstom. Rižanski vodovod in tržaški AcegasApsAmga sta marca letos podpisala novo pogodbo o dobavi pitne vode. Obstoječa povezava prek nekdanjega mejnega prehoda Sveta Barbara omogoča približno od deset do 15 litrov vode na sekundo, v prihodnje pa želijo zmogljivosti povečati.

Direktor Rižanskega vodovoda Martin Pregelj je ob podpisu pojasnil, da bi ob dovolj zmogljivih povezavah s Tržaškim, Kraškim in Istrskim vodovodom vsak od treh lahko zagotavljal približno 150 litrov na sekundo. Skupnih 450 litrov na sekundo bi po njegovi oceni zadoščalo za potrebe slovenske Istre tudi v poletnem obdobju.

To kaže, v katero smer se premika strategija: več virov, več povezav in manj odvisnosti od ene same točke sistema.

Suša leta 2022 je pokazala, kako hitro lahko postane resno

Vprašanje vodooskrbe v slovenski Istri ni novo. Posebej dramatično je postalo poleti 2022, ko je zaradi izjemne suše grozilo pomanjkanje pitne vode in so oblasti iskale tudi interventne rešitve.

Takrat je država med možnostmi za dolgoročnejšo rešitev izpostavljala povečanje dobave iz Kraškega vodovoda z dodatno vrtino v Klaričih, hidravlične izboljšave sistema, povečanje hranilnih zmogljivosti na Obali, ponovno uporabo prečiščene odpadne vode za zalivanje in druge namene ter zmanjševanje izgub v omrežju.

Štiri leta pozneje letošnja suša znova opozarja, da težava ni izginila. Razlika je v tem, da je medtem povezovanje različnih sistemov napredovalo in je bila oskrba kljub zelo slabim razmeram stabilnejša. Rižanski vodovod je avgusta poudarjal prav pomen pomoči sosednjih vodovodov in ukrepov, izvedenih po letu 2022.

Bržan: Vsi naši vodni viri so krhki

Koprski župan Aleš Bržan je vprašanje varne vodooskrbe večkrat izpostavil kot eno ključnih razvojnih vprašanj slovenske Istre. Ob letošnjem dogovoru s tržaškim vodovodom je opozoril, da so vsi viri, na katere se območje danes opira – od Rižane do vode iz Hrvaške in Krasa – ranljivi, zato je po njegovih besedah vsaka dodatna povezava in vsak dodaten liter pomemben.

Že ob potrjevanju začetne investicijske dokumentacije konec leta 2024 je Bržan poudarjal tudi pomen sodelovanja primorskih občin. Takrat je projekt označil za nekaj več kot še en dokument o vodi in izpostavil odločitev občin, da skupno rešitev dejansko izpeljejo.

Aktualna potrditev investicijskega programa v Kopru je zato eden od konkretnih korakov od načrtovanja proti izvedbi. Znesek samo za koprski del je medtem dosegel 30,8 milijona evrov brez DDV, pri čemer naj bi približno tri četrtine tega zneska pokrila nepovratna sredstva države in Evropske unije.

Projekt, ki ga Obala čaka že desetletja

Slovenska Istra se z vprašanjem dolgoročno zanesljivega vodnega vira ukvarja desetletja. Razpravljalo se je o različnih akumulacijah, dodatnih virih, povezavah s Krasom in Postojnskim ter o drugih možnostih, vendar je osnovna težava ostajala enaka: poletna poraba je velika, lokalni vir pa je v času dolgotrajne suše ranljiv.

Sedanji projekt poskuša problem reševati drugače – z mrežo, v kateri se lahko različni sistemi medsebojno podpirajo. To pomeni, da varnost oskrbe ni več odvisna samo od tega, koliko vode je v določenem trenutku na voljo na eni lokaciji.

Če bo projekt izveden v predvidenem obsegu, bo njegov največji učinek za prebivalce pravzaprav nekaj, česar v običajnem dnevu skoraj ne bodo opazili: ko bodo odprli pipo, bo voda tekla tudi v najbolj vročih in sušnih tednih leta.

Za območje, kjer število uporabnikov v turistični sezoni preseže 130.000 in kjer je bila Rižana še letos poleti skoraj brez vode, je to bistveno pomembnejše od same številke 30 milijonov evrov.

Koper je s potrditvijo investicijskega programa naredil nov korak pri projektu, ki lahko dolgoročno spremeni način oskrbe celotnega območja. Namesto vsakoletnega vprašanja, ali bo poletna suša znova pripeljala Istro na rob omejitev, je cilj ustvariti sistem, v katerem bodo štirje regionalni vodovodi, različni vodni viri in izboljšano omrežje delovali kot celota. Prav to bi lahko bila najpomembnejša sprememba: da pitna voda na Obali iz vsakoletne poletne skrbi postopoma postane zanesljiva infrastruktura, na katero se lahko prebivalci zanesejo.

Spletno uredništvo Naša Primorska