Nov študij v Ljubljani takoj razgrabili: Za 30 mest se je potegovalo kar 75 kandidatov

Univerza v Ljubljani v novo študijsko leto vstopa z dvema novima interdisciplinarnima študijskima programoma, eden od njiju pa je že ob prvem razpisu pokazal, da je zanimanje med mladimi veliko. Za samo 30 mest na novem programu biofarmacevtskega inženirstva se je v prvem prijavnem roku potegovalo 75 kandidatov, zato so morali uvesti omejitev vpisa. Druga novost je magistrski program Bioekonomika, ki bo povezoval znanje o bioloških virih z ekonomijo, podjetništvom, managementom in trajnostnim razvojem.

Ljubljanska univerza ob tem v novo študijsko leto vstopa s približno 38.000 študenti, spreminja pa se tudi način študija – zaradi množične uporabe umetne inteligence se del profesorjev ponovno vrača k ustnemu preverjanju znanja.

Biofarmacevtsko inženirstvo očitno zadelo pravo področje

Prva velika novost je Biofarmacevtsko inženirstvo, triletni visokošolski strokovni program s 180 kreditnimi točkami. Nosilka programa je Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani, pri njegovem izvajanju pa sodelujejo še Fakulteta za računalništvo in informatiko, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Biotehniška fakulteta. Gre torej za izrazito interdisciplinaren študij, ki povezuje farmacijo, biotehnologijo, kemijsko inženirstvo, naravoslovje in informatiko.

Zanimanje je bilo veliko že ob prvem razpisu. Na voljo je bilo 30 rednih vpisnih mest, prijav prve želje pa 75. Vseh 30 mest je bilo zapolnjenih, zaradi presežka prijav pa je bila meja za sprejem določena pri 77,5 točke. To je precej jasen pokazatelj, da področje biofarmacije med bodočimi študenti vzbuja zanimanje, čeprav bo šele v prihodnjih letih mogoče oceniti, kako se bo program obnesel v praksi.

Kaj bodo ti študenti sploh lahko delali?

Program ni zamišljen kot še ena različica klasičnega študija farmacije. Njegov namen je izobraževati strokovnjake za tehnična dela v analiznih in razvojnih laboratorijih ter proizvodnih obratih podjetij, ki delujejo na področju biofarmacevtske industrije, klasične farmacije, toksikologije, molekularne biologije, bioinformatike in različnih vej biotehnologije. Študenti bodo med drugim spoznavali razvoj in proizvodnjo biofarmacevtskih izdelkov, bioanalitske metode, zagotavljanje kakovosti, laboratorijsko in proizvodno prakso ter regulativo, povezano z zdravili.

Med možnimi poklicnimi potmi fakultete omenjajo delo razvojnega tehnika v farmaciji, operaterja v proizvodnji zdravil, inženirja za optimizacijo proizvodnih procesov, laboratorijskega tehnika v industriji, kontrolorja kakovosti in strokovnjaka za bioinformatiko. Po končanem triletnem študiju bodo diplomanti pridobili strokovni naslov diplomirani biofarmacevtski inženir oziroma diplomirana biofarmacevtska inženirka.

Druga novost povezuje biologijo in ekonomijo

Povsem drugače je zastavljen drugi novi program. Bioekonomika je dvoletni interdisciplinarni magistrski študij s 120 kreditnimi točkami, ki ga skupaj izvajata Biotehniška in Ekonomska fakulteta. Njegov cilj je povezati poznavanje bioloških virov in proizvodnih sistemov z ekonomijo, organizacijo, analitiko podatkov in poslovnim odločanjem.

Za imenom bioekonomika se skriva področje, ki se ukvarja z gospodarsko uporabo bioloških in obnovljivih virov, kot so hrana, les, biomasa in mikroorganizmi, ter jih povezuje s podjetništvom, managementom in javnimi politikami. Program je usmerjen tudi v vprašanja krožnega in nizkoogljičnega gospodarstva ter trajnostne rabe naravnih virov. Diplomanti naj bi bili usposobljeni za delo tako v gospodarstvu kot v javni upravi in mednarodnih institucijah.

Vpis je namenjen diplomantom najmanj prve stopnje z najmanj 180 kreditnimi točkami s področij biologije in sorodnih ved, okolja, proizvodnih tehnologij, kmetijstva, gozdarstva, ribištva, veterinarstva ter poslovnih in upravnih ved. Kandidati z drugih področij se lahko prav tako vpišejo, vendar jim lahko programski svet določi dodatne študijske obveznosti v obsegu od 10 do največ 60 kreditnih točk.

Medicina še vedno med najbolj zaželenimi

Nova programa pa sta samo del precej širše slike vpisa na največjo slovensko univerzo. Rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič je ob začetku novega študijskega leta izpostavil, da ostaja izjemno veliko zanimanje za medicino. Število razpisanih mest so povečali z 205 na 240, kljub temu pa je univerza prejela 467 prijav. Veliko zanimanja ostaja tudi za umetniške akademije, zdravstvene programe, veterino, arhitekturo, računalništvo in psihologijo.

V zadnjih letih po Majdičevih besedah povpraševanje presega ponudbo tudi na Fakulteti za farmacijo ter Ekonomski in Pravni fakulteti, povečuje pa se zanimanje za študij strojništva ter gradbeništva in geodezije. Že podatki po prvem prijavnem roku so pokazali razsežnost zanimanja: Univerza v Ljubljani je prejela 9.824 prijav za skupno 9.569 razpisanih mest na dodiplomskih in enovitih magistrskih programih. To seveda ne pomeni, da je na univerzi kot celoti zmanjkalo mest, saj je zanimanje med posameznimi programi zelo različno, na številnih najbolj priljubljenih pa so bile potrebne omejitve vpisa.

Omejitev vpisa na več kot 70 programih

Za študijsko leto 2026/27 so omejitev vpisa uvedli na 71 rednih in enem izrednem študijskem programu. V prvem prijavnem roku je bilo za univerzitetne programe oddanih 5.467 prijav, za visokošolske strokovne 2.725, za enovite magistrske programe pa 1.632. Skupno je bilo kar 7.749 prijav oddanih na programe, na katerih je bila uvedena omejitev vpisa.

Ljubljanska univerza sicer ohranja skupno število študentov na vseh treh stopnjah pri približno 38.000. Opazno je tudi zanimanje iz tujine. Po Majdičevih besedah na univerzi študirajo mladi iz več kot sto držav, samo iz držav zunaj Evropske unije, predvsem z Zahodnega Balkana, pa so letos prejeli več kot 3.000 prijav in sprejeli približno tisoč kandidatov.

Umetna inteligenca spreminja tudi izpite

Novo študijsko leto ne prinaša samo novih programov. Univerza je pripravila tudi posodobljene smernice za uporabo umetne inteligence, ki naj bi postavile skupna pravila za njeno varno, odgovorno in pregledno uporabo. Prorektorica Maja Klun je ocenila, da umetno inteligenco uporablja najmanj 90 odstotkov učiteljev, med študenti pa najverjetneje praktično vsi.

To že vpliva na način poučevanja in predvsem preverjanja znanja. Učitelji morajo pri seminarskih nalogah, domačih izdelkih in drugih oblikah preverjanja upoštevati možnost, da je pri nastanku besedila sodelovala generativna umetna inteligenca. Po besedah prorektorice se zato vedno več profesorjev ponovno odloča za ustno preverjanje znanja, kjer lahko neposredno preverijo, ali študent snov dejansko razume.

Novi predmeti bodo povezovali tudi povsem različne vede

Univerza hkrati razvija Akademijo prihodnosti, ki naj bi študente, raziskovalce, profesorje in zunanje partnerje povezovala pri reševanju konkretnih družbenih in gospodarskih problemov. V novem študijskem letu bodo začeli izvajati tudi predmete STEAM, pri katerih se povezujejo naravoslovje, tehnika, umetnost in humanistika, ter predmete z imenom Moja veda za tvojo vedo, namenjene spoznavanju področij zunaj študentove osnovne stroke.

Prav v to smer sta zastavljena tudi oba nova študijska programa. Biofarmacevtsko inženirstvo združuje štiri fakultete in področja od farmacije do računalništva, Bioekonomika pa biologijo in upravljanje naravnih virov povezuje z ekonomijo in poslovnim odločanjem. Da vsaj za prvi program zanimanje obstaja, je jasno že pred začetkom prvega predavanja: za vsako razpisano mesto se je potegovalo dva in pol kandidata.

Spletno uredništvo Naša Ljubljana