Preiskave Black Cube spet ne bo: Koalicija jo umaknila z dnevnega reda, opozicija govori o teptanju ustave

Afera Black Cube, ki je pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami močno odmevala zaradi vprašanj o morebitnem vplivanju na volilni proces, še ne bo dobila parlamentarne preiskovalne komisije. Državni zbor bi moral o odreditvi preiskave razpravljati v petek, vendar je parlamentarna večina točko v ponedeljek umaknila z dnevnega reda. Enako se je zgodilo s predlogom preiskave suma obvodnega oziroma nedovoljenega financiranja političnih strank. Koalicija SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati pojasnjuje, da želi najprej počakati na referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Opozicija pa opozarja, da ustava DZ nalaga odreditev preiskave, če jo zahteva najmanj tretjina poslancev.

Za umik obeh točk so poleg koalicijskih poslancev glasovali tudi poslanci Resnice – z izjemo predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića. Prav glasovi Resnice so tako pomagali koaliciji pri umiku razprave, čeprav Stevanović sam predloga ni podprl.

Gre že za novo poglavje večmesečnega parlamentarnega zapleta. Opozicija je ustanovitev obeh preiskovalnih komisij poskušala doseči že poleti, vendar DZ takrat zaradi zavrnitve dnevnega reda izrednih sej preiskav ni odredil. Septembra sta bili točki vendarle uvrščeni na dnevni red redne seje, še prejšnji teden pa je koalicija po burni razpravi na kolegiju predsednika DZ prvotni predlog za njun umik celo umaknila. V ponedeljek se je zgodil nov preobrat: koalicijske poslanske skupine so predlog vložile ponovno in parlamentarna večina ga je podprla.

Kaj naj bi preiskovala komisija o Black Cube?

Predlagana parlamentarna preiskava bi se osredotočila na dogajanje, povezano z izraelsko zasebno obveščevalno družbo Black Cube, predvsem na vprašanje, ali je šlo za poskus vplivanja na izid letošnjih parlamentarnih volitev v Sloveniji.

Gre za zgodbo, ki je v slovenskem političnem prostoru odprla vprašanja o tem, kdo je morebitne aktivnosti naročil, s kakšnim namenom so se izvajale in ali je obstajala povezava s političnimi oziroma poslovnimi interesi v Sloveniji. Parlamentarna preiskava bi poslancem omogočila zbiranje dokumentacije, zasliševanje prič in ugotavljanje politične odgovornosti.

Toda do tega za zdaj ne bo prišlo.

Druga predlagana komisija bi se ukvarjala s sumi obvodnega oziroma nedovoljenega financiranja političnih strank. Tudi ta točka je bila umaknjena z dnevnega reda.

Koalicija: Najprej naj odločijo volivci

Koalicija svojega ravnanja ne predstavlja kot dokončno zavrnitev parlamentarnih preiskav. Njeno stališče je, da je treba najprej počakati na referendum 11. oktobra, na katerem bodo volivci odločali o uveljavitvi maja sprejete novele zakona o parlamentarni preiskavi.

Poslanec SDS Andrej Poglajen je ob odločanju poudaril, da umik po njihovem stališču ne pomeni, da preiskovalni komisiji nikoli ne bosta ustanovljeni ali da želi koalicija zadevi pomesti pod preprogo. Argument koalicije je, da mora biti najprej jasno, po kakšnem zakonodajnem okviru bodo parlamentarne preiskave v prihodnje sploh potekale.

Če bodo volivci novelo na referendumu potrdili, se po Poglajenovih besedah pojavlja vprašanje, zakaj bi bili ti dve komisiji ustanovljeni po drugačnih pravilih kot prihodnje preiskovalne komisije.

Koalicija se pri argumentaciji sklicuje tudi na nedavno odločitev ustavnega sodišča glede zakona o parlamentarni preiskavi. Toda tu je pomembna podrobnost: ustavno sodišče ni razveljavilo celotnega zakona. Razveljavilo je določbo, po kateri DZ ni mogel imenovati preiskovalne komisije, če je bila vložena zahteva za ustavno presojo akta o odreditvi preiskave. Druge izpodbijane določbe ostajajo predmet odločanja oziroma veljajo.

Ustavno sodišče je opozorilo prav na nepotrebno zavlačevanje

Prav odločitev ustavnega sodišča daje aktualnemu zapletu dodatno težo.

Sodišče je pri razveljavljeni določbi poudarilo pomen ustavne pravice do parlamentarne preiskave in opozorilo, da odlaganje ustanovitve komisije ni vedno nujno. Nepotrebno zavlačevanje lahko poseže v ustavno zagotovljeno pravico do parlamentarne preiskave, je izpostavilo sodišče.

Slovenska ustava namreč določa, da mora državni zbor parlamentarno preiskavo odrediti, če jo zahteva najmanj tretjina poslancev.

To je bistvena razlika od številnih drugih odločitev v DZ. Pri takšni zahtevi opozicija za samo odreditev preiskave ne potrebuje podpore parlamentarne večine. Namen ustavne ureditve je prav v tem, da lahko dovolj velika parlamentarna manjšina zahteva preiskavo tudi takrat, ko ji vladajoča večina nasprotuje.

Opozicija: Komisijo so preprečili že tretjič

Zato je bil odziv opozicijskih Svobode, SD in Levice oster.

Poslanka Svobode Tamara Vonta je dejala, da je koalicija ustanovitev obeh komisij preprečila že tretjič. Njeno oceno, da gre za »grobo teptanje ustave«, je treba razumeti kot politično stališče opozicije, ne kot pravno ugotovitev, da je DZ z včerajšnjim glasovanjem že dokazano kršil ustavo.

Vonta je v prejšnjem mandatu vodila parlamentarno preiskovalno komisijo, ki je preiskovala sume političnega financiranja in financiranja medijev, povezanih s strankama SDS in NSi.

Kritični so bili tudi v SD in Levici. SD je ravnanje koalicije označil za rušenje demokratičnih standardov, poslanka Levice Nataša Sukič pa za poskus utišanja opozicije. Tudi to so politične ocene opozicijskih strank.

Posebna vloga Resnice

Pri glasovanju je zanimiva tudi vloga stranke Resnica.

Predlog za umik sta vložili koalicijski strani, vendar so ga podprli tudi poslanci Resnice. Izjema je bil predsednik DZ in predsednik Resnice Zoran Stevanović, ki za umik ni glasoval.

To se dogaja prav v tednu, ko je Stevanović sam pod pritiskom predloga za razrešitev z mesta predsednika državnega zbora. Predlog so vložile opozicijske Svoboda, SD in Levica, DZ pa naj bi o njem odločal na tajnem glasovanju. Za razrešitev je potrebnih najmanj 46 glasov.

Glasovanje o parlamentarnih preiskavah zato ponovno kaže tudi na precej zapleten položaj Resnice v sedanjem državnem zboru: njeni poslanci so pri konkretnem glasovanju podprli koalicijski predlog, predsednik stranke pa ne.

O Black Cube bi morali razpravljati osem ur

Če ponedeljkovega umika ne bi bilo, bi poslanci o obeh preiskavah razpravljali v petek. Za razpravo je bilo predvidenih skupno osem ur.

Pri tem je pomembna še ena posebnost postopka. DZ o zahtevi tretjine poslancev za odreditev parlamentarne preiskave ne glasuje na način, da bi jo lahko parlamentarna večina zavrnila. Za odreditev zadostuje, da se državni zbor na plenarni seji z zahtevo seznani.

Prav zato je vprašanje dnevnega reda tako pomembno. Če točke ni na dnevnem redu in do seznanitve DZ ne pride, tudi parlamentarna preiskava še ni formalno odrejena.

V tem je jedro trenutnega spora: koalicija trdi, da gre za začasen odlog do referenduma in razjasnitve pravil, opozicija pa meni, da parlamentarna večina z umikanjem točk dejansko preprečuje izvrševanje pravice, ki jo parlamentarni manjšini daje neposredno ustava.

Odgovore bo treba čakati najmanj do referenduma

Za zdaj je rezultat jasen: v petek ne bo predvidene razprave in parlamentarni preiskavi o Black Cube ter obvodnem financiranju strank ne bosta odrejeni na tej seji.

Koalicija kot razlog navaja referendum 11. oktobra in vprašanje prihodnjega zakonodajnega okvira. Opozicija vztraja, da referendum ne more biti razlog za odlašanje z ustavno pravico tretjine poslancev do parlamentarne preiskave.

Ob tem ostaja pomembno tudi sporočilo nedavne odločbe ustavnega sodišča: pri parlamentarni preiskavi lahko nepotrebno zavlačevanje samo po sebi poseže v ustavno pravico.

In prav tu zgodba Black Cube danes ni več samo vprašanje, kaj se je dogajalo pred volitvami. Postala je tudi spor o tem, ali in kako lahko parlamentarna večina odloži preiskavo, ki jo zahteva ustavno določeno število opozicijskih poslancev. Odgovor na prvo vprašanje – kaj se je v ozadju afere Black Cube dejansko dogajalo – pa bo zaradi novega umika parlamentarnega postopka moral še počakati.

Spletno uredništvo