Na seji vlade, ki je potekala na Brdu pri Kranju, je bil sprejet pomemben predlog sprememb zakonodaje, usmerjen k izenačitvi plačevanja storitev za uporabnike dolgotrajne oskrbe. Te predlagane spremembe, čeprav ne posegajo v temeljni obseg priznanih pravic, predstavljajo prehodne in interventne rešitve, ki naj bi omogočile učinkovitejšo vzpostavitev in stabilizacijo sistema do konca leta 2027. Vlada je Državnemu zboru predlagala, da zakon obravnava po nujnem postopku.
Interventni ukrepi za izenačitev plačil
Ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve, Mateja Ribič, je konec avgusta napovedala interventne posege v sistem dolgotrajne oskrbe. Ena izmed ključnih rešitev je izenačitev plačil za storitve dolgotrajne oskrbe. Trenutno uporabniki, vključeni v sistem po zakonu o socialnem varstvu, plačujejo višje položnice kot tisti, ki so vključeni po zakonu o dolgotrajni oskrbi. Ta ukrep bo veljal od 1. oktobra 2026 do konca leta 2027 oziroma do trenutka, ko bo izdana izvršljiva odločba o pravici do dolgotrajne oskrbe. Za tiste uporabnike, ki so plačevali višje položnice, je predviden enkratni poračun za obdobje od njihove vključitve v institucionalno varstvo do 30. septembra 2026.
Spodbude za zaposlene v dolgotrajni oskrbi
Vlada predlaga tudi uvedbo začasnega dodatka v višini 300 evrov bruto mesečno za zaposlene v sistemu dolgotrajne oskrbe ter pri pomoči družini na domu. Ta dodatek bo namenjen izvajalcem storitev dolgotrajne oskrbe, koordinatorjem dolgotrajne oskrbe ter drugim zaposlenim, ki opravljajo podporne naloge povezane z dolgotrajno oskrbo. Namen dodatka, ki bo izplačevan od 1. oktobra 2026 do konca leta 2027, je podpora zaposlenim, zadržanje usposobljenih kadrov in zagotavljanje zadostnih kadrovskih zmogljivosti v obdobju vzpostavljanja sistema.
Fleksibilnost in poenostavitev postopkov
Predlogi sprememb vključujejo tudi poenostavitev postopkov uveljavljanja pravic do dolgotrajne oskrbe. Vlada namerava odpraviti obveznost priprave načrta priporočenih storitev, saj se konkretne storitve določajo z osebnim načrtom, ki upošteva aktualne potrebe uporabnika. Predvideno je tudi bolj prožno prilagajanje nabora in pogostosti storitev znotraj iste kategorije upravičenosti brez sklepanja aneksa k osebnemu načrtu. Postopek prehoda na drugo pravico iz sistema dolgotrajne oskrbe bo hitrejši za uporabnike, ki jim preneha pravica do oskrbovalca družinskega člana. Vstopna točka bo lahko ob upoštevanju že ugotovljene kategorije upravičenosti odločbo izdala v osmih dneh, brez ponavljanja celotnega postopka ocenjevanja. Sistem bo postal bolj odziven ob pomembnih spremembah zdravstvenega ali funkcionalnega stanja uporabnika.
Financiranje in nadaljevanje e-Oskrbe
Do konca leta 2027 se podaljšuje prehodni način financiranja storitev dolgotrajne oskrbe po obračunskem dnevu, kar bo omogočilo stabilno in predvidljivo financiranje, dokler ne bodo izpolnjeni pogoji za prehod na končni model financiranja. Poleg tega se bo nadaljevalo izvajanje e-oskrbe za uporabnike, ki jo že prejemajo v okviru obstoječega sistema, dokler ne bodo vzpostavljeni pogoji za prehod na ureditev po zakonu o dolgotrajni oskrbi.
Vse te spremembe predstavljajo ključen korak k izboljšanju sistema dolgotrajne oskrbe v Sloveniji, ciljajo pa predvsem na izenačevanje pogojev in poenostavitev postopkov za uporabnike. Kako bodo te spremembe vplivale na vsakodnevno življenje uporabnikov in zaposlenih, bo pokazal čas.
Spletno uredništvo
