Na Islandiji se je v zadnjih dneh odvijal referendum, ki je znova razprl vprašanje o ponovnem začetku pogajanj za pridružitev Evropski uniji. Kljub temu, da je število preštetih glasov še vedno v procesu, dosedanji rezultati kažejo na tesno tekmo med nasprotniki in podporniki. Največji razlog za delitev med Islandci je ponovno ribiška politika, ki je mnogi nočejo prepustiti Bruslju.
To vprašanje ostaja osrednje središče razprave v državi, ki šteje skoraj 400.000 prebivalcev. Referendum, ki ga je vlada premierke Kristrún Frostadóttir izvedla prej kot načrtovano, zaradi mednarodnih napetosti in groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji, je prinesel napete razprave.
Štetje glasov in morebitne spremembe
Glede na vmesne rezultate, ki jih objavlja islandski javni medij RUV, je končni izid še vedno nepredvidljiv, saj se rezultati obeh strani gibljejo okoli 50 odstotkov. Po preštetih glasovih v petih od šestih volilnih okrožij nasprotniki pridruževanja vodijo s 52,5 odstotka glasov. Vprašanje ostaja, ali lahko zadnje volilno okrožje preobrne rezultat v prid podpornikom.
Ribolovne pravice so glavni kamen spotike med Islandci in EU-jem. Ribištvo je ključnega pomena za islandsko gospodarstvo, saj predstavlja skoraj 40 odstotkov izvoza. Nasprotniki pridružitve se bojijo, da bi v okviru skupne ribiške politike EU-ja izgubili nadzor nad svojimi ribolovnimi območji. Evropska unija je sicer pred referendumom pokazala pripravljenost na iskanje “kreativnih rešitev” za to vprašanje.
Premierka Frostadóttir in njen pogled na referendum
Premierka Kristrún Frostadóttir je poudarila pomembnost referenduma in dejala, da je to velik dan za Islandijo. Izrazila je, da bo vlada ne glede na izid nadaljevala svoje delo. Vprašanje na glasovnici je bilo, ali naj Islandija nadaljuje pogajanja o pristopu k Evropski uniji. Pozitivni izid ne bi pomenil končne odločitve o vstopu v EU, temveč le nadaljevanje pogajanj, medtem ko negativni izid ne izključuje možnosti, da bi se Islandija v prihodnosti premislila.
Čeprav je bila kampanja pred referendumom osredotočena na ribištvo in gospodarske teme, so bila prisotna tudi varnostna vprašanja. Islandija, kot ustanovna članica Nata, nima lastne vojske in se zanaša na svoje zaveznice. Podpora Ukrajini in okrepljeni ruski pomorski manevri v bližini otoka so povzročili dodatne varnostne pomisleke. Trumpove ozemeljske težnje v severnem Atlantiku in grožnje Grenlandiji so prav tako vznemirile javnost.
Spletno uredništvo
