Konec oktobra bo Izrael prizorišče ključnih volitev, ki bi lahko pomenile prelomno točko po turbulentnih letih vojn, politične polarizacije in kontroverznih potez šeste vlade pod vodstvom Benjamina Netanjahuja. Izraelski volivci bodo 27. oktobra izbirali nove poslance v parlamentu, po obdobju, ki je zaznamovano s pravosodno reformo, protesti, vojnami v Gazi, napadi na Libanon, operacijami v Siriji in dvema spopadoma z Iranom.
Vse te dogodke je kot premier vodil Benjamin Netanjahu, ki je na čelu vlade že šestič.
Profesor Faris Kočan s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani meni, da bodo tokratne volitve v veliki meri predstavljale referendum o Netanjahuju. “Po dogodkih 7. oktobra 2023 se je izraelski politični prostor premaknil v smer varnostnega konsenza. Ključno vprašanje je, kdo je sposoben učinkoviteje voditi državo in ali je Netanjahujev model oblasti po letih vojne in politične polarizacije še vzdržen,” je pojasnil Kočan.
Glavni izzivalci aktualnega premierja
Med najresnejšimi izzivalci Netanjahuja in njegove stranke Likud so Gadi Eisenkot, Naftali Bennett, Jair Lapid in Avigdor Lieberman. Eisenkot, ki je vojaški veteran brez dolge politične kariere, je še posebej izstopajoča figura. Prihaja iz družine maroških priseljencev in je svojo vojaško pot začel v elitni brigadi Golani, zaključil pa kot načelnik generalštaba leta 2019.
Kljub relativno kratki politični poti je Eisenkot postal pomemben kandidat, saj se je leta 2022 pridružil stranki Bennyja Ganza in postal minister brez resorja v Netanjahujevem vojnem kabinetu. Junija 2024 je kabinet zapustil zaradi nesoglasij glede vojne v Gazi, ki ga je osebno prizadela, saj je tam izgubil sina Gala Eisenkota in dva nečaka. Njegova trda vojaška doktrina in maroške korenine so mu prinesle podporo med volivci.
Politične teme in vprašanja
Volilna kampanja se osredotoča na več ključnih tem. Najpomembnejša je odgovornost za dogodke 7. oktobra in vprašanje, ali lahko Netanjahu še vedno velja za “gospoda varnost”. Prav tako so pomembne teme vojne v Gazi, Libanonu in Iranu, kjer se razprava osredotoča na uspešnost operacij. Pomembna vprašanja vključujejo vojaško obveznost za ortodoksne Jude, preiskavo dogodkov 7. oktobra, odnos izvršne oblasti do vrhovnega sodišča in Netanjahujeve sodne postopke zaradi obtožb korupcije.
Profesor Kočan poudarja, da se izraelske volitve odločajo na ravni političnih blokov. “Lahko si največja stranka in kljub temu ostaneš brez oblasti,” pravi. V trenutni politični pokrajini se zdi bolj verjetno, da Netanjahu in njegov blok ne bosta uspela sestaviti nove vlade, saj nekatere ankete opoziciji napovedujejo večino v 120-članskem knesetu. Kljub temu pa so med opozicijskimi strankami precejšnja ideološka nesoglasja.
Možnost vpliva Donalda Trumpa
Možnost vpletenosti ameriškega predsednika Donalda Trumpa v izraelske volitve ni zanemarljiva. Njegova podpora bi Netanjahuju koristila in ohranila podobo, da je “Bibi” človek z neposrednim dostopom do Washingtona. Vendar pa se je Trumpov ugled v Izraelu zmanjšal zaradi dogajanj okoli Irana in Gaze. Po Kočanovem mnenju bi večji učinek lahko imel ameriško podprt strateški uspeh, ki bi ga Netanjahu lahko predstavil kot zmago Izraela.
Možne spremembe v izraelski politiki
Če bi na volitvah zmagala sedanja opozicija, bi to prineslo pomembne spremembe. Bennett, Lapid in Eisenkot niso mirovniški politiki, vendar bi se v primeru zmage bolj usklajevali z Washingtonom in bili pripravljeni vojaške operacije pretvoriti v politični rezultat. V Gazi bi bila opozicija bolj verjetno pripravljena zaključiti vojno in iskati institucionalni aranžma za povojno upravljanje.
Netanjahujev poraz bi predvsem pomenil konec sistema, ki je dolga leta temeljil na eni osebi. To bi omogočilo premik političnega konflikta k vsebinskim vprašanjem. Kot zaključuje profesor Kočan, bi se s tem lahko izraelska politika ponovno osredotočila na ključna vprašanja namesto na razprave za ali proti Netanjahuju.
Spletno uredništvo
