Najobsežnejši ruski napad na Kijev: 18 mrtvih, kaos in uničenje #foto
V noči na 2. julij 2026 je Kijev doživel enega najhujših ruskih napadov v več kot štiriletni vojni. Po podatkih lokalnih oblasti je bilo v napadu ubitih najmanj 20 ljudi, ranjenih pa okoli 90. Obsežna škoda je prizadela številne zgradbe in civilno infrastrukturo.
Napad, ki so ga označili za najobsežnejšega doslej, je prišel le nekaj ur po opozorilu ukrajinskega predsednika, da Rusija načrtuje nov obsežen napad.
Valovi raket in dronov so zasuli ukrajinsko prestolnico, kar je povzročilo kaos in uničenje. Rusija je izstrelila na desetine manevrirnih in balističnih raket ter izvedla obsežne napade z droni, kar je povzročilo opustošenje v več regijah. Župan Kijeva je napad označil za največjega doslej. Kljub preteklim napadom z več žrtvami je tokratna uporaba orožja dosegla širše območje mesta, kar je povzročilo ogromno škodo.
Intenzivni napadi z vseh strani
Mediji so poročali o glasnih eksplozijah in delovanju zračne obrambe v Kijevu. Okoli 21.40 po lokalnem času so novinarji zabeležili delovanje zračne obrambe proti dronom. Ukrajinske letalske sile so opozorile na bližajoče se skupine ruskih dronov, ki so se pomikale proti Kijevu ter mestom Mikolajiv, Konotop in Herson. Tkačenko je opozoril, da so napadi z droni prihajali z vseh strani, kar je povzročilo strah in negotovost med prebivalci, ki so se zatekli na postaje podzemne železnice, kjer so mnogi ostali vso noč.
Napad je uničil številne stanovanjske zgradbe, vključno z večjimi objekti v središču Kijeva. Poškodovan je bil hotel, stolpnice pa so zajeli plameni. V okrožju Ševčenkivskij je bilo poškodovanih pet zdravstvenih delavcev, potem ko je bila zadeta postaja reševalnih vozil. Požar je izbruhnil tudi v hotelu Cityhotel Residence. Napad pa ni prizadel le Ukrajine. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa je Ukrajina izvedla napad na rusko energetsko infrastrukturo, v katerem je bila tarča rafinerija nafte ob reki Volgi v regiji Nižni Novgorod.
Mednarodna reakcija na napade
Poljska in Finska sta se hitro odzvali na napade. Poljska je aktivirala svoja lovska letala za zaščito zračnega prostora, medtem ko je Finska začasno zaprla del svojega zračnega prostora zaradi grožnje ruskih dronov. Na drugi strani je Slovenija ostro obsodila ruske napade. Premier je na družbenem omrežju X izrazil solidarnost z žrtvami in njihovimi družinami ter opozoril na posledice, ki jih ima zamuda pri uvedbi sistemov zračne obrambe in sankcij.
Napadi so povzročili obsežno škodo in strah med prebivalci Kijeva. Medtem ko se Ukrajina sooča z izzivi obrambe in zaščite svoje suverenosti, mednarodna skupnost poziva k iskanju rešitev, ki bi preprečile nadaljnjo eskalacijo konflikta. Vprašanje ostaja, kako dolgo bo mednarodna skupnost dopuščala takšne napade, preden bo ukrepala.
Spletno uredništvo
