Latvijski predsednik Edgars Rinkevičs je v pogovoru za TVP World izpostavil nepredvidljivost Rusije in nujnost pripravljenosti zveze Nato na najhujše možne scenarije. Kljub novim diplomatskim pobudam za oživitev pogajanj o koncu vojne v Ukrajini, ostaja Rusija po njegovih besedah nevarna in nepredvidljiva sila.
Morebiten ruski napad na Latvijo, Litvo ali Estonijo bi moral biti razumljen kot napad na celotno zavezništvo Nata in Evropske unije.
Varnost Baltika kot varnost celotnega zavezništva
Rinkevičs je opozoril, da bi napad na baltske države pomenil napad na Nato in Evropo. Takšen scenarij bi neizogibno vključeval tudi Poljsko, Nemčijo, Združeno kraljestvo in vse druge članice zavezništva. Varnost baltskih držav je po njegovem mnenju neločljivo povezana z varnostjo celotnega zavezništva. Moskva, ki ni dosegla odločilne zmage v Ukrajini, se sooča z gospodarskimi pritiski in znaki notranjega nezadovoljstva, kar še dodatno poudarja pomembnost vojaške pripravljenosti. “Bolj ko smo pripravljeni, manj bomo kazali, da nas je strah,” je poudaril Rinkevičs.
Krepitev sodelovanja z Ukrajino
Latvijski predsednik je razkril, da Latvija tesno sodeluje z Ukrajino na obrambnem področju, še posebej pri razvoju brezpilotnih letalnikov in sistemov za obrambo pred brezpilotniki. Skorajšnji zaključek posebnega obrambnega sporazuma med Latvijo in Ukrajino je pričakovan. Rinkevičs je izpostavil nenadomestljivo vlogo ZDA za evropsko varnost, vendar je obenem poudaril, da mora Evropa povečati lastne obrambne izdatke in okrepiti regionalno sodelovanje med nordijskimi in baltskimi državami, Poljsko in Nemčijo.
Skepticizem glede hitrega napredka pogajanj
V zvezi z razmerami v Ukrajini je Rinkevičs komentiral nedavno pismo ukrajinskega predsednika ruskemu predsedniku, ki predlaga obnovitev neposrednih pogovorov. Čeprav pismo ponuja jasno analizo ruskega stališča in opredeljuje pogoje Kijeva za morebitno premirje, Rinkevičs meni, da hiter napredek ni realen. “Moj osebni občutek je, da še nismo v trenutku, ko je Rusija pripravljena bistveno spremeniti svoje ravnanje in sesti za pogajalsko mizo,” je dejal. Dodal je, da resnih pogajanj ni pričakovati, dokler Moskva ne bo občutila, da izgublja vojno. Kremelj je po njegovem mnenju morda napačno presodil razmere, saj je pričakoval, da bo lahko zaobšel Kijev in dosegel ugodnejše pogoje drugje.
Rinkevičs je zaključil, da mora Evropa nadaljevati z vojaško, politično in gospodarsko podporo Ukrajini ter ohraniti sankcije proti Rusiji. Opozoril je, da bi vsak poskus izključitve Ukrajine iz pogajanj o koncu vojne pomenil vnaprej obsojen neuspeh.
Spletno uredništvo
