Iran prekinil pogovore z ZDA zaradi izraelskih napadov
V zadnjih dneh se je na Bližnjem vzhodu močno zaostrila situacija, ko so ameriške sile minuli konec tedna izvedle napade na iranske radarje ter poveljniške in nadzorne centre za brezpilotne letalnike v Goruku v Iranu in na otoku Kešm. Ameriško centralno poveljstvo (Centcom) je sporočilo, da so bili ti napadi odgovor na nedavna agresivna dejanja Irana, vključno s sestrelitvijo ameriškega brezpilotnega letalnika MQ-1, ki je deloval nad mednarodnimi vodami.
Ameriška lovska letala so uničila iranske protiletalske obrambne sisteme, nadzorne postaje in dva drona, ki sta predstavljala grožnjo za ladje v tamkajšnjih vodah.
Iranska revolucionarna garda je v odzivu na te dogodke trdila, da so napadli oporišče, ki ga je ameriška vojska uporabljala za napade na njihovo ozemlje, čeprav lokacije tega oporišča niso razkrili. Opozorili so, da bo njihov odziv “povsem drugačen”, če se bo ameriška agresija ponovila. V Kuvajtu, zavezniku ZDA, so se v skladu z napetostjo oglasile sirene za zračni napad. Kuvajtska vojska je sporočila, da je njihova zračna obramba uspešno prestregla sovražne napade z raketami in brezpilotnimi letalniki, za kar je kuvajtsko zunanje ministrstvo okrivilo Iran in napade ostro obsodilo.
Medtem je iranski predsednik parlamenta in glavni pogajalec, Mohamed Bager Galibaf, obtožil ZDA kršenja premirja z Iranom. Trdi, da ZDA nadaljujejo z blokado iranskih pristanišč in ne uspejo preprečiti izraelskih napadov na Libanon. “Glede na nadaljevanje zločinov sionističnega režima v Libanonu in glede na to, da je bil Libanon eden od predpogojev za premirje ter da je bilo to premirje sedaj kršeno na vseh frontah, tudi v Libanonu, iranska pogajalska ekipa prekinja dialog in izmenjavo sporočil prek posrednikov,” je poročal Tasnim.
Washington in Teheran sta bila v zadnjih dneh sredi intenzivnih diplomatskih prizadevanj za sklenitev okvirnega sporazuma, ki bi lahko privedel do konca vojne v Iranu, ki se je začela 28. februarja z ameriško-izraelskimi napadi na Iran. Vendar Iran poudarja, da nadaljnjega dialoga ne bo, dokler se Izrael ne umakne z okupiranih ozemelj v Libanonu in ustavi vse napade na Libanon ter Gazo.
Iranska tiskovna agencija Tasnim, ki je blizu iranski revolucionarni gardi, poroča, da sta Iran in tako imenovana os upora, mreža proiranskih oboroženih skupin v regiji, v odgovor na nenehne kršitve premirja sklenila popolnoma zapreti Hormuško ožino in aktivirati druge fronte, vključno z ožino Bab al Mandab. Namen teh ukrepov naj bi bil kaznovanje Izraela in njihovih podpornikov, kar povzemata televizija CNBC in tiskovna agencija Reuters.
Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da si Teheran “resnično želi skleniti sporazum” in da bo kakršenkoli dogovor, ki ga bodo dosegli, “dober za ZDA in tiste, ki so z nami.” V svoji objavi je ostro kritiziral domače kritike, ki “negativno čivkajo” o njegovem ravnanju v vojni. “Samo sprostite se, na koncu se bo vse dobro izteklo – vedno se,” je dejal.
Medtem je iranska tiskovna agencija Mizan poročala, da je Iran usmrtil dva moška, Mehrdada Mohamadinio in Aškana Malekija, obsojena zaradi njune vloge v protivladnih protestih. Moška sta bila spoznana za kriva požiga mošeje Džafari v teheranski soseski Giša, poškodovanja javne lastnine in spopada z varnostnimi silami. Njuni smrtni kazni je pred izvršitvijo potrdilo iransko vrhovno sodišče. Protesti v Iranu, ki so se začeli konec decembra lani, so sprva izbruhnili zaradi nezadovoljstva zaradi slabih gospodarskih razmer v državi, nato pa so se razvili v širše nasprotovanje klerikalnim vladarjem, ki vladajo Iranu od islamske revolucije leta 1979.
Spletno uredništvo
