Janša prevzema oblast: opozicija govori o grožnjah, maščevanju in “ugrabljeni državi”
✍️ Članek:
Slovenija je danes dobila politični trenutek, ki bo močno zaznamoval prihodnja leta. Janez Janša je v državnem zboru predvidoma zbral dovolj glasov za svoj četrti premierski mandat, mandatarska seja pa je že od jutra potekala v ozračju ostrih političnih obračunov, medsebojnih obtožb in opozoril o smeri, v katero naj bi država pod novo oblastjo krenila.
Čeprav Janša svojo vrnitev predstavlja kot začetek nove razvojne faze države, opozicija opozarja na nekaj povsem drugega – koncentracijo moči, pritisk na institucije in revanšizem, ki naj bi ga nova oblast začela še pred uradnim prevzemom vlade.
Janša napoveduje “dokončanje tranzicije”
V svojem nagovoru je predsednik SDS govoril o “napol opravljeni tranziciji” in potrebi po dokončni demokratizaciji države. Ob tem je spomnil na leto 1990 in prvo demokratično vlado Lojzeta Peterleta, nato pa dejal, da je bilo Slovenijo lažje osamosvojiti kot demokratizirati.
Po njegovih besedah država še vedno ni vzpostavila sistema, v katerem bi bili vsi enaki pred zakonom, zato naj bi bila pred prihodnjo vlado dvojna naloga – nadaljevati razvoj države in hkrati dokončati procese tranzicije.
Janša je napovedal boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, decentralizacijo države, zmanjšanje birokracije ter “vitko državo”, podprto z digitalizacijo in umetno inteligenco. Posebej je poudarjal pomen družine, rodnosti in “slovenskih vrednot”, ob čemer je dejal, da mora biti slovenska družina temelj družbe.
Toda prav ta retorika je v opoziciji sprožila dodatne pomisleke, saj v njej vidijo ideološki premik države v bolj konservativno in centralizirano smer.
Opozicija: ne gre za razvoj, ampak za prevzem države
Najostrejši je bil odhajajoči premier Robert Golob, ki je Janšo označil za največjo grožnjo slovenski demokraciji in suverenosti. Na seji državnega zbora je dejal, da Janša oblast razume predvsem kot sredstvo obračunavanja s političnimi nasprotniki, civilno družbo in institucijami, ki mu niso naklonjene.
Golob je razkril tudi, da naj bi Janša na seji sveta za nacionalno varnost po volitvah navzočim – med njimi naj bi bila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar – odkrito grozil, da bo njega osebno “poslal na Dob”.
Ob tem je Golob znova odprl vprašanje afere Black Cube, ki jo je označil za največji politični škandal v zgodovini države. Po njegovem mnenju naj bi šlo za uporabo zasebne izraelske obveščevalne strukture za vplivanje na slovenske volitve. Janši je očital tudi povezave z Madžarsko in financiranje medijskega omrežja iz kroga Viktorja Orbána.
Manjšinska vlada z glasovi opozicije?
Čeprav Janša zatrjuje, da ne gre za manjšinsko vlado, politična matematika kaže drugače. Formalna koalicija SDS, NSi in Demokratov skupaj šteje 43 glasov, do absolutne večine pa mu pomagajo poslanci stranke Resnica, ki bo uradno ostala v opoziciji.
Prav zaradi tega opozicija govori o političnem paradoksu – vladi, ki bo navzven trdila, da ima stabilno večino, hkrati pa bo ključne glasove dobivala od stranke, ki formalno ne bo del koalicije.
Vodja poslancev Svobode Borut Sajovic je opozoril, da Janša govori všečno, vendar po njegovem besede nikoli ne postanejo dejanja. Ob tem je dejal, da nekdo, ki naj bi v slovenski politični prostor pripeljal tuje paraobveščevalne strukture, ne more govoriti v imenu domoljubja.
Tudi Asta Vrečko je opozorila, da Slovenija že pozna način vladanja Janeza Janše. Spomnila je na vodne topove, konflikte s civilno družbo in pritiske na medije ter dejala, da ni nobenega razloga za prepričanje, da bo četrti mandat drugačen od prejšnjih.
Napoved sprememb v zdravstvu, sindikatih in javnem sektorju
Janša je v svojem govoru nakazal tudi pomembne spremembe na področju zdravstva, gospodarstva in delovanja države. Med drugim je dejal, da mora denar iz javne zdravstvene blagajne “slediti pacientu”, kar opozicija razume kot nadaljnje odpiranje prostora privatizaciji zdravstva.
Napovedal je tudi kritičnejši odnos do sindikatov, za katere meni, da danes delujejo kot podaljšana roka politike. V opoziciji opozarjajo, da gre za nevarno retoriko, ki bi lahko vodila v omejevanje socialnega dialoga in zmanjševanje vpliva civilne družbe.
Socialni demokrati so ob tem opozorili tudi na nevarnost tako imenovanih omnibus zakonov, s katerimi bi nova oblast pod pretvezo nujnosti lahko posegala na več različnih področij hkrati, brez resne javne razprave.
Slovenija pred novo politično realnostjo
Janšev četrti mandat prihaja v času močno razdeljene družbe in izjemno ostre politične polarizacije. Njegovi podporniki ga predstavljajo kot izkušenega državnika, ki lahko državo stabilizira, kritiki pa opozarjajo, da se Slovenija znova približuje modelu vladanja, kjer se oblast vse bolj obračuna z nasprotniki, institucijami in kritičnimi glasovi.
Mandatarska seja je tako že prvi dan pokazala, da nove vlade ne bo spremljal politični mir, temveč obdobje intenzivnih konfliktov, nezaupanja in boja za vpliv nad ključnimi institucijami države.
Spletno uredništvo
