Slovenija zaostaja: Računalništvo še vedno ni obvezni predmet v šolah
Na Predsedničinem forumu, ki je potekal 10. maja 2026, so strokovnjaki poudarili nujnost uvedbe računalništva kot obveznega predmeta v osnovne šole v Sloveniji. Medtem ko je računalništvo že del obveznega izobraževalnega sistema v večini držav Evropske unije, Slovenija na tem področju še vedno zaostaja.
Raziskave kažejo, da slovenski učenci pogosto uporabljajo orodja umetne inteligence nekritično in brez ustrezne podpore učiteljev. Strokovnjaki opozarjajo, da je to posledica pomanjkanja sistematičnega vključevanja računalništva in podatkovne pismenosti v šolski kurikulum.
Obstoječe stanje in pozivi k ukrepanju
Učiteljica Maja Vičič Krabonja s Srednje ekonomske šole in gimnazije Maribor opaža, da dijaki že v veliki meri uporabljajo orodja umetne inteligence. Anketa, ki jo je izvedla med dijaki, je pokazala, da se ta orodja uporabljajo stihijsko, brez načrta in brez podpore učiteljev. To izpostavlja pomanjkanje strukturiranega pristopa k poučevanju računalništva in kritičnega razmišljanja o uporabi tehnologije.
Profesor Andrej Brodnik s Fakultete za računalništvo in informatiko poudarja, da Slovenija še vedno nima računalništva kot obveznega predmeta, kar je standard v mnogih sosednjih državah, kot so Hrvaška, Madžarska, Avstrija, Slovaška, Češka in Poljska. Te države so uvedle računalništvo brez pomislekov o pomanjkanju učiteljev, kar daje jasno sporočilo o pomembnosti tega predmeta.
Kritika predsednice republike
Na forumu je predsednica republike Nataša Pirc Musar ostro kritizirala trenutno stanje, saj meni, da odsotnost računalništva v osnovnih in srednjih šolah predstavlja katastrofo za prihodnost države. Njene besede odražajo nujnost hitrih sprememb v izobraževalnem sistemu, ki bi zagotavljale, da bodo mladi opremljeni s potrebnimi znanji za prihodnost.
Pomanjkanje podatkovne pismenosti
Profesor Blaž Zupan s Fakultete za računalništvo je pesimistično izpostavil, da na področju podatkovne pismenosti in umetne inteligence slovenske šole ne ponujajo ustreznega izobraževanja. To pomeni, da trenutno ni nobenih načrtov za spremembe, kar bi omogočilo boljšo pripravo mladih na izzive prihodnosti.
Prihodnost računalništva v šolah
Čeprav bo nov predmet “Informatika in digitalne tehnologije” v osnovnih šolah uveden septembra 2028, Radovan Krajnc z Zavoda za šolstvo opozarja, da bo imel le 35 ur na leto. To pomeni le 45 minut na teden za ves razred, kar ne omogoča poglobljenega učenja, ki ga učenci potrebujejo. Strokovnjaki in učitelji zato pozivajo k pripravi nacionalnega okvira za odgovorno rabo umetne inteligence v izobraževanju in k sistematičnemu usposabljanju učiteljev.
Strokovnjaki si prizadevajo za množično in sistematično usposabljanje učiteljev, da bi zagotovili, da bodo učenci prejeli kakovostno izobrazbo na področju računalništva in umetne inteligence. Prav tako pozivajo k pripravi nacionalnega okvira za odgovorno rabo teh tehnologij v izobraževanju.
Spletno uredništvo
