Slovensko gospodarstvo 2025: Rekordni dobički in novi izzivi
Slovenske gospodarske družbe so v letu 2025 dosegle pomembne finančne uspehe, saj so skupno ustvarile 7,34 milijarde evrov neto čistega dobička. To predstavlja nominalno rast za 13 odstotkov in realno povečanje za deset odstotkov v primerjavi z letom 2024.
Prihodki so se povečali na 148,50 milijarde evrov, kar pomeni nominalno rast za štiri odstotke in realno za en odstotek. Neto dodana vrednost na zaposlenega se je okrepila za štiri oziroma dva odstotka, kot navaja Agencija za javnopravne evidence in storitve (Ajpes).
Uspešno poslovno leto 2025
“Leto 2025 bi označil kot uspešno leto za gospodarstvo,” je dejal Miran Vičič, vodja sektorja za statistiko in informiranje na Ajpesu, na nedavni novinarski konferenci. Po njegovih besedah je bilo poslovanje gospodarstva spodbudno, z izzivi pa se bodo morali podjetniki soočiti tudi letos, zlasti zaradi trenutnih razmer na Bližnjem vzhodu.
Rekordno število predloženih poročil
V preteklem letu je letna poročila oddalo kar 162.286 gospodarskih subjektov, kar zajema gospodarske družbe, zadruge, samostojne podjetnike, pravne osebe javnega in zasebnega prava ter društva. To predstavlja 97,4 odstotka vseh zavezancev, s čimer je bil dosežen najvišji delež predloženih poročil doslej. Od tega je letna poročila oddalo 76.371 gospodarskih družb.
Vloga različnih sektorjev pri povečanju dobička
Povečanje neto čistega dobička je v veliki meri rezultat dobrih poslovnih rezultatov družb v sektorjih strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti, oskrbe z električno energijo, plinom, paro in hladnim zrakom ter predelovalnih dejavnosti. Predelovalne dejavnosti in trgovina so izkazale najvišje neto dobičke. Marža EBIT se je rahlo znižala za 0,1 odstotne točke na 5,4 odstotka, medtem ko je marža EBITDA ostala stabilna pri 9,8 odstotka. Donosnost lastniškega kapitala se je izboljšala na 9,9 odstotka.
Razlike med podjetji po velikosti in regijah
Mikro podjetja so lani zabeležila največjo rast neto čistega dobička, ki je narasla za 52 odstotkov. Mala podjetja so dosegla sedemodstotno rast, srednja podjetja enoodstotno, velika pa desetodstotno rast. Po regijah je izstopala Gorenjska z 57-odstotno rastjo dobička, medtem ko se je na Koroškem dobiček zmanjšal za skoraj 30 odstotkov.
Rast neto dodane vrednosti na zaposlenega
Neto dodana vrednost na zaposlenega je dosegla 67.102 evra, kar pomeni realno rast za dva odstotka. Vičič je poudaril, da je ta rast pozitivna, čeprav bi si želeli višje vrednosti. Število zaposlenih je ostalo stabilno, z največjo rastjo v sektorjih strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti, prevoza in skladiščenja ter gostinstva. Nasprotno pa se je število zaposlenih najbolj zmanjšalo v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih.
Povečanje števila samostojnih podjetnikov
Število samostojnih podjetnikov, ki so oddali letna poročila, se je povečalo na 51.636. Ti so izboljšali svoj neto dohodkovni položaj za 15 odstotkov, kar pomeni realno rast za 12 odstotkov, s skupnimi prihodki, ki so dosegli 566,60 milijona evrov. Prihodki so se povečali za devet odstotkov na 6,88 milijarde evrov. Prav tako je letna poročila oddalo sedem več zadrug kot leto prej, ki so ustvarile 1,07 milijarde evrov prihodkov, kar je deset odstotkov več kot predhodno leto. Povprečna mesečna plača na zaposlenega v družbah je znašala 2.474 evrov.
Porast insolventnih postopkov v gradbeništvu
V prvem četrtletju letošnjega leta se je nadaljevala rast števila insolventnih postopkov, ki so se povečali za skoraj 23 odstotkov na 338. Največ postopkov je bilo v gradbeništvu, trgovini, prevozu in skladiščenju ter v nastanitvenih dejavnostih. Vičič pa je opozoril, da se je kljub temu likvidnost gospodarskih družb izboljšala, kar kaže na boljšo finančno stabilnost.
Spletno uredništvo
