Hrvaška želi sodelovati pri JEK 2: Bo Slovenija popustila?
Slovenija trenutno samostojno vodi projekt izgradnje drugega bloka Jedrske elektrarne Krško (JEK 2), medtem ko Hrvaška kaže zanimanje za vstop v investicijo šele po izbiri reaktorja, pojasnjuje slovensko ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.
Hrvaški premier Andrej Plenković je nedavno poudaril, da Hrvaška izraža pripravljenost za sodelovanje pri tem projektu, ki naj bi vključeval tudi oskrbo načrtovanega podatkovnega centra Pantheon, vrednega 50 milijard evrov, iz Krškega. Vendar pa ministrstvo vztraja, da je projekt trenutno izključno slovenski.
Slovenija ohranja nadzor nad projektom
Na slovenskem ministrstvu so potrdili, da je JEK 2 trenutno zasnovan kot samostojen projekt, brez vključevanja tujih investitorjev. Plenković je sicer izpostavil, da je Hrvaška “v komunikaciji s Slovenijo izkazala odprtost za nove investicije, vključno z opcijo izgradnje Krškega 2”. Kljub temu pa je energetsko ministrstvo pojasnilo, da v tej fazi ni potrebe po povezovanju s tujimi investitorji.
Slovenska vlada je februarja 2026 sprejela sklep o začetku postopka državnega prostorskega načrtovanja, ki naj bi ga skupaj z okoljskim poročilom zaključili do leta 2028.
Prihodnost sodelovanja še ni izključena
Čeprav je projekt zaenkrat slovenski, ministrstvo ne izključuje možnosti prihodnjega sodelovanja s tujimi partnerji. Model financiranja ni dokončno določen, prav tako še niso izbrani dobavitelj in tehnologija. Slovenija pričakuje, da bo končna investicijska odločitev sprejeta čez dve leti.
Ministrstvo je pojasnilo, da bo šele z izbiro dobavitelja in tehnologije določena tudi moč elektrarne, kar bo omogočilo nadaljnje odločitve o financiranju in morebitnih skupnih vlaganjih.
Uspešno sodelovanje na področju jedrske energije
Slovenija in Hrvaška že dolgo sodelujeta pri obratovanju Jedrske elektrarne Krško, kar se je izkazalo za uspešno partnerstvo. Skupni projekt je omogočil več izboljšav, vključno s povečanjem moči, varnostnimi ukrepi po nesreči v Fukušimi, izgradnjo skladišča za izrabljene gorivne elemente in modernizacijo opreme, ki zagotavlja varno obratovanje tudi po več kot 40 letih. Elektrarna je danes med najboljšimi na svetu glede na kazalnike varnosti in obratovanja.
Obe državi se zanimata tudi za uvajanje malih modularnih reaktorjev v okviru mednarodnega projekta SPRING, kar kaže na nadaljevanje uspešnega sodelovanja na področju jedrske energije.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
