V središču trenutnih pogovorov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike je predlog novega programa, imenovanega “Okrepljeno partnerstvo za varnost meja” (EBSP). Ta program bi ameriškim oblastem omogočil obsežnejšo izmenjavo varnostnih podatkov, pospešen predhodni varnostni pregled potnikov ter tesnejše sodelovanje na področju varnosti meja, migracij in boja proti terorizmu.
Kljub obstoječemu programu Visa Waiver Program (VWP), ki že omogoča brezvizumsko potovanje za državljane sodelujočih držav, bi EBSP prinesel dodatne prednosti za nadzor in varnost.
Evropska komisija in skrb za varnost podatkov
Evropska komisija je previdna pri sklenitvi takšnega dogovora, saj bi to lahko ZDA omogočilo širok dostop do občutljivih osebnih in policijskih podatkov. Poleg tega bi lahko ustvarilo neenaka pravila izmenjave podatkov in povečalo vpliv ZDA na evropsko politiko varovanja meja in migracij. Rok za sklenitev dogovora je postavljen do 31. decembra 2026. To časovno omejitev obravnavajo kot pritisk, kar kritiki, kot je nizozemska evropska poslanka Raquel Garcia Hermida-van der Walle, označujejo za izsiljevanje.
Policijske baze podatkov pogosto vključujejo biometrične informacije, kot so prstni odtisi in fotografije obraza. Podatki lahko vključujejo tudi informacije o osebah, ki niso bile obsojene za kaznivo dejanje, vključno z osumljenci, prosilci za azil in posamezniki, ki so bili vključeni v policijske postopke med protesti. Matthias Monroy, nemški raziskovalec nadzora in aktivist, opozarja, da prisotnost v policijski bazi ne pomeni nujno obsodbe, saj lahko posameznik ostane zgolj osumljenec.
Ameriški argumenti in evropski pomisleki
Ameriške oblasti trdijo, da bi bili podatki uporabljeni za varnostne preglede na mejah in preverjanje identitete. Vendar evropski kritiki opozarjajo, da bi policijske aretacije v Evropi lahko vplivale na odločanje o vstopu posameznika v ZDA, kar bi lahko imelo posledice, kot je preprečitev vkrcanja na letalo. Van der Walle opozarja na tveganje, da bi miroljubni protestniki lahko postali tarča sistema.
Podporniki čezatlantske izmenjave podatkov trdijo, da to ni nič novega, saj že poteka izmenjava informacij v kazenskih zadevah med EU in ZDA. Vendar so obstoječi postopki omejeni, bolj formalni in zahtevajo uradne zahteve, pravno podlago ter v nekaterih primerih sodno odobritev. Nova ureditev pa bi omogočala širši dostop do podatkov, kar vzbuja pomisleke glede vzajemnosti dostopa do podatkov v ZDA.
Opozorila nadzornih organov
European Data Protection Supervisor, neodvisni nadzorni organ EU, je opozoril, da bi predlagani dogovor lahko pomenil pomemben precedens, saj bi prvič dovoljeval obsežno deljenje osebnih podatkov, vključno z biometričnimi podatki, za nadzor meja in priseljevanja s tretjo državo. Nadzorni organ poudarja potrebo po celoviti oceni vpliva na temeljne pravice in zahteva, da je obdelava podatkov strogo nujna in sorazmerna.
Monroy izraža skrb, da bi ZDA lahko potencialno uporabljale te podatke za nadzor nad različnimi skupinami, kar bi po njegovem mnenju lahko vodilo v sistem, ki ga označuje kot “fašistični”.
Spletno uredništvo
