Tehnologija in AI: Nova era jezikovnih pravic na Goriškem

Čeprav je od uveljavitve zaščitnega zakona št. 38/2001 minilo že petindvajset let, nekatere njegove določbe še vedno niso povsem zaživele. Med najpomembnejše sodijo določbe osmega člena, ki slovenski manjšini priznava pravico do uporabe slovenščine v komunikaciji s krajevnimi upravami, sodnimi oblastmi in podjetji, ki na podlagi koncesij izvajajo javne storitve. Ta pravica velja tako za ustna obvestila kot za pisno korespondenco.

Goriški župan Rodolfo Ziberna upa, da bodo v prihodnosti slovensko govoreči občani te storitve v večji meri uporabljali v svojem maternem jeziku. Pri tem bo ključno vlogo igrala tehnologija in umetna inteligenca, ki bo omogočila dostop do informacij v slovenščini 24 ur na dan.

Tehnologija kot pomoč pri dvojezičnosti

Goriški župan je o izvajanju dvojezičnega zakona v javni upravi spregovoril na dogodku v goriškem Kulturnem domu, ki sta ga organizirala združenje Bratina in Kulturni dom. Pogovor je vodil Livio Semolič, ki je uvodoma poudaril pomen zakona kot vira pravic, ki jih lahko črpajo vsi, brez obveznosti uporabe slovenščine. Evropska prestolnica kulture je po njegovem mnenju pokazala, da je prihodnost Gorice v sodelovanju in sožitju, kar vključuje tudi priznanje večjezičnosti in multikulturnosti, vključno s furlanskim jezikom.

Župan Ziberna je poudaril, da so v zadnjih 25 letih na tem področju dosegli številne napredke. Ne le na zakonodajni ravni, temveč tudi v vsakodnevnih odnosih med prebivalci. Evropska prestolnica kulture je samo pospešila proces, ki je bil že v teku. Poudaril je pomen pravne podlage, ki jo zakon zagotavlja, a dodal, da so ključni tudi dobri odnosi med ljudmi.

Primeri dobre prakse in tehnološke rešitve

Na Goriškem že obstajajo številni primeri dobre prakse glede dvojezičnosti. Zdravstveno podjetje Asugi je na primer opremilo goriško bolnišnico z dvojezičnimi napisi, v centru CUP je mogoče govoriti tudi v slovenščini, podjetje Isontina Ambiente pa uporablja slovenščino v javnih odnosih. Kljub temu, kot je poudaril Semolič, uporabniki še vedno pogrešajo boljšo harmonizacijo storitev na goriški občini, kljub obstoju slovenskega okenca.

Župan je napovedal, da bodo v mestni hiši namestili trijezične smerokaze v italijanščini, slovenščini in furlanščini. Poudaril je, da je težko zagotoviti slovenskega govorečega uradnika v vsakem občinskem uradu, a jim lahko pomaga tehnologija. Začeli so namreč z digitalizacijo vseh občinskih dokumentov, ki bodo z umetno inteligenco dostopni tudi v slovenščini in furlanščini. Občani bodo lahko preko brezplačne telefonske številke, ki bo delovala 24 ur na dan, prejeli informacije tudi v slovenščini.

Podpora in sodelovanje

Na dogodku so bili prisotni številni predstavniki javnih uprav, med njimi generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Gregor Šuc, goriška prefektinja Ester Fedullo in drugi. Prefektinja je poudarila, da je prefektura uvedla tečaj slovenskega jezika, ki se ga je udeležilo 40 javnih uslužbencev. Erika Hrovatin iz Centralnega urada za slovenski jezik v FJK je izpostavila izboljšanje kakovosti slovenskih prevodov javnih dokumentov.

Generalni konzul Gregor Šuc je pripadnike manjšine pozval, naj uporabljajo svoj jezik in se poslužujejo slovenskih okenc. Poudaril je tudi pomen mednarodnega sodelovanja in dediščine Evropske prestolnice kulture, ki je okrepila odnose med Slovenijo in Italijo.

Župan Ziberna je izrazil željo, da bi Gorica postala prva občina v deželi, ki bi nudila storitve v več jezikih z uporabo tehnologije. Ob koncu dogodka je prejel simbolično tablo z napisom “mestna občina Gorica” v slovenščini, italijanščini, furlanščini in nemščini, s čimer je bil poudarjen pomen večjezičnosti v regiji.

Spletno uredništvo Goriške novice