Izginjanje slovenskih živil: Tuje trgovske znamke prevladujejo
V zadnjih letih opažamo, da delež živil, ki jih proizvajajo slovenska podjetja, na trgovskih policah izginja, še posebej v trgovinah s tujimi lastniki. Strokovnjaki za blagovne znamke poudarjajo, da se je prilagajanje ponudbe slovenskemu trgu in etnocentričnim željam potrošnikov zmanjšalo. To je posledica prevlade trgovskih blagovnih znamk (TBZ), ki obvladujejo trg.
Raziskava prehranskega varuha je razkrila, da delež TBZ narašča pri vseh večjih trgovcih, vključno z Mercatorjem, Sparom, Tušem, Hoferjem, Lidlom in Eurospinom. Podrobnosti o sodelovanju s slovenskimi proizvajalci ostajajo poslovna skrivnost.
Raziskava prehranskega varuha: Naraščajoč delež TBZ
Prehranski varuh Branko Ravnik je izvedel raziskavo, ki je pokazala, da je delež TBZ močno poskočil v primerjavi z letom 2023. To je opaziti pri vseh šestih večjih trgovcih, vključenih v popis. Vprašali smo jih o deležu TBZ na njihovih policah, razlikah med TBZ in blagovnimi znamkami proizvajalcev (BZ) ter o slovenskih podjetjih, ki sodelujejo pri proizvodnji TBZ. Odgovori so bili večinoma splošni, saj trgovci poslovno občutljivih podatkov ne delijo z javnostjo.
Prehranski varuh Branko Ravnik je opozoril, da trenutne nizke cene TBZ prinašajo kratkoročne koristi za potrošnike, vendar imajo dolgoročne posledice. Živilska industrija izgublja moč in lastništvo, kmetije opuščajo proizvodnjo, trgovci pa poslujejo z nizkimi donosi. Ravnik poziva k razpravi o poštenih cenah, ki bi bile bolj trajnostne.
Lastne blagovne znamke: Vpliv na celoten proces
V Lidlu so izpostavili, da jim lastne blagovne znamke omogočajo vpliv na celoten proces proizvodnje, kar znižuje stroške oglaševanja in optimizira logistiko. Sodelujejo s slovenskimi podjetji, vendar podrobnosti o tem niso razkrili. Podobno v Hoferju, kjer lastne blagovne znamke predstavljajo več kot 90 % redne ponudbe, zagotavljajo kakovostne izdelke po nižjih cenah.
V Sparu, kjer lastne blagovne znamke predstavljajo 30 % ponudbe, sodelujejo s slovenskimi dobavitelji in poudarjajo njihovo prepoznavnost. Njihovi izdelki so v povprečju za več kot 30 % cenejši od BZ zaradi optimizacije stroškov na več ravneh. Neodvisni testi kažejo, da TBZ niso nujno slabše kakovosti od BZ, kar potrjujejo tudi v Tušu in Mercatorju.
Podnar o tujih lastnikih: Ožja ponudba in visok delež TBZ
Dr. Klement Podnar opozarja, da je zmanjšanje deleža slovenskih živil na trgovskih policah pričakovano, saj so trgovske verige v lasti tujih podjetij. To pomeni ožjo ponudbo in visok delež TBZ. Podnar upa, da bi Zadružna zveza Slovenije razvila sistem, ki bi okrepil slovensko ponudbo, vendar je to malo verjetno.
Podnar izpostavlja nizko stopnjo prehranske samooskrbe v Sloveniji kot problem. Opozarja, da razvojna politika, ki zanemarja kmetijsko proizvodnjo v korist trgovin in infrastrukture, vodi v kratkovidnost. Slovenija mora poiskati rešitve za izboljšanje samooskrbe, da ne bo na koncu trpela kakovost hrane in ekonomija.
