Slovenija na prehodu: Upad kmetijstva, rast ekoloških kmetij
Slovenija se v zadnjih letih sooča z rahlim zmanjšanjem kmetijskih površin, vendar se delež zemljišč, namenjenih ekološkemu kmetovanju, povečuje. Po podatkih državnega statističnega urada se je v letu 2024 odstotek kmetijskih površin v Sloveniji zmanjšal za 0,2 odstotne točke, a ekološke kmetije so dosegle rast, saj zdaj zasedajo 11,9 odstotka vseh kmetijskih zemljišč, kar je 0,5 odstotne točke več kot leto prej.
Od leta 2005, z izjemo leta 2020, se delež ekoloških kmetij v Sloveniji vztrajno povečuje. Poleg tega se je bruto bilančni presežek dušika na kmetijskih zemljiščih zmanjšal na 31 kilogramov na hektar, kar je izboljšanje v primerjavi s prejšnjim letom, ko je znašal 34 kilogramov na hektar. Negativna bilanca fosforja, prvič po letu 2020, kaže, da se količina fosforja na kmetijskih zemljiščih zmanjšuje, kar pomeni bolj trajnostno uporabo virov.
Zmanjšanje zalog lesa in akvakulture
Lesna zaloga na hektar se je nekoliko zmanjšala na 303,1 kubičnega metra, kar je manj kot prejšnja tri leta, ko je znašala 305,5 kubičnega metra. Tudi delež akvakulture, ki vključuje vzrejo sladkovodnih in morskih organizmov, je upadel za 0,2 odstotne točke in zdaj predstavlja 91,2 odstotka celotne ribiške proizvodnje v Sloveniji.
Med izkoriščenimi domačimi viri so nekovinski minerali predstavljali 63,4 odstotka, kar je padec za 2,1 odstotne točke. Nasprotno pa je biomasa zrasla za 2,9 odstotne točke in zdaj obsega 27,6 odstotka. Fosilne energetske surovine so predstavljale le devet odstotkov, kar je za 0,8 odstotne točke manj kot prej. Na osebo se je izkoriščanje domačih virov zmanjšalo za 7,3 odstotka na 11,5 tone.
Emisije in okoljski davki
Izpostavljenost urbanega prebivalstva delcem PM 10 se je nekoliko povečala na 20,2 mikrograma na kubični meter. Emisije ogljikovega dioksida v cestnem prometu so ostale skoraj enake, z 2357 kilogrami na prebivalca, medtem ko so emisije v osebnem prometu narasle za štiri odstotke na 1342 kilogramov na prebivalca. Kljub temu so okoljski davki upadli že osmo leto zapored, tokrat na 7,3 odstotka.
Delež državnih sredstev za raziskovalno-razvojne dejavnosti na področju okolja se je nekoliko povečal na 3,7 odstotka. Na področju energije pa se je delež zmanjšal na 3,3 odstotka. To kaže na preusmeritev fokusa na okoljsko trajnost in prilagoditev na podnebne spremembe.
