Delodajalec v Sloveniji kaznovan zaradi prikritega nadzora zaposlenih
V nedavnem primeru, ki je pretresel delovno okolje v Sloveniji, je Informacijski pooblaščenec izrekel globo v višini 71.500 evrov delodajalcu, ki je prikrito nadzoroval računalnike svojih zaposlenih. Nadzor se je izvajal brez pravne podlage in brez obvestila zaposlenim, pri čemer je posegal v zasebnost zaposlenih na način, ki presega dopustne meje, so sporočili iz urada pooblaščenca.
Delodajalec, čigar identiteta ostaja neznana, je uporabljal tehnično sredstvo za prikriti nadzor, kar je bilo odkrito med inšpekcijskim pregledom. Na eni od službenih naprav so bile najdene datoteke, nastale pri spremljanju aktivnosti zaposlenih, vključno s posnetki zaslonov in zvočnimi posnetki pogovorov. Pri preiskavi je bilo ugotovljeno, da je bila na računalnike nekaterih zaposlenih nameščena programska oprema Spyrix Employee Monitoring, ki je več mesecev sistematično beležila vse aktivnosti zaposlenih na službenih računalnikih.
Kršenje zakonodaje in pravic
Delodajalec je pridobil popoln vpogled v izvajanje delovnih aktivnosti zaposlenih in v njihovo zasebno življenje, vključno z vsebino komunikacije preko zasebne elektronske pošte in popolnoma zasebnih pogovorov. Zaposleni o tem niso bili obveščeni, kar je v nasprotju z zakonodajo. Informacijski pooblaščenec je poudaril, da delodajalec za takšno ravnanje ni imel nobene pravne podlage, s čimer je kršil načelo zakonitosti obdelave osebnih podatkov.
Odziv urada informacijskega pooblaščenca
“Primer opozarja, da je nadzor zaposlenih eno najobčutljivejših področij obdelave osebnih podatkov. Zakonodaja zahteva, da je vsak nadzor zakonit, nujen, sorazmeren in pregleden,” so opozorili v uradu. Dodali so, da je prikrit nadzor, ki vključuje beleženje dejavnosti, zajem zaslona ali snemanje zvoka, dopusten le v izjemnih okoliščinah in nikoli brez predhodnega jasnega obvestila zaposlenim.
Pravna podlaga in obveščanje
Za zakonito in pregledno obdelavo osebnih podatkov na delovnem mestu morajo delodajalci zagotoviti jasne interne postopke, ustrezno pravno podlago ter pravočasno in nedvoumno obveščanje zaposlenih o vseh oblikah nadzora. Nadzor se lahko izvaja le v obsegu, ki je nujen za dosego zakonitega cilja, in nikoli na prikrit način, ki nesorazmerno posega v zasebnost zaposlenih.
Dogodek je sprožil številne odzive in komentarje v javnosti. Nekateri menijo, da je nadzor zaposlenih potreben za zaščito podjetniških interesov, drugi pa opozarjajo na potrebo po zaščiti zasebnosti in spoštovanju zakonodaje. Številni komentarji opozarjajo na kršitve pravic in potrebo po transparentnosti ter spoštovanju zakonitosti.
Ta primer je opozorilo vsem delodajalcem o nujnosti spoštovanja zakonodaje in pravic zaposlenih. Prikriti nadzor brez obvestila in ustrezne pravne podlage ni sprejemljiv in lahko vodi do resnih pravnih posledic.
Delodajalcem se svetuje, da vzpostavijo jasne politike glede nadzora in obdelave osebnih podatkov ter o tem redno obveščajo svoje zaposlene. Le tako lahko zagotovijo zakonito in pregledno delovno okolje, ki spoštuje pravice vseh vpletenih strani.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
