Evropa pred težkim preizkusom: Energetska kriza grozi stabilnosti
Evropa se sooča z resnimi izzivi, saj vojna v Iranu povzroča prekinitve v oskrbi z energijo, kar ogroža stabilnost evropskega gospodarstva. Ta situacija bi lahko povzročila paralizo industrije, omejitve v zračnem prometu, rast cen hrane ter povečanje stroškov zadolževanja, kar bi inflacijo pognalo na raven kriznih časov. Analitiki opozarjajo, da so trenutne težave zgolj začetek in da bo okrevanje trajalo vsaj eno leto, tudi če se konflikt kmalu zaključi.
Dolgotrajna kriza bi imela še hujše posledice, primerljive s pandemijo covida-19 ali začetkom vojne v Ukrajini, pravi nemški kancler Friedrich Merz. Italijanski obrambni minister Guido Crosetto izraža svoje skrbi z besedami, da ga trenutne razmere držijo budnega ponoči. Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde opozarja, da bi lahko konflikt trajal leta, posledice pa bodo verjetno večje, kot si jih trenutno lahko predstavljamo.
Hormuška ožina, skozi katero prečka približno 20 odstotkov svetovne nafte in plina, je postala ključna točka v tej krizi. Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da se morajo države naučiti same poskrbeti za svoje energetske potrebe. Nafta in plin sta namreč bistvena za prevoz, ogrevanje in industrijo, ki vključuje širok spekter od hrane do kemikalij. Pomanjkanje se širi tudi na druge vire, kot so gnojila in helij, ki so ključni za proizvodnjo mikročipov.
Evropa se pripravlja na težke čase
Doslej so evropski potrošniki najbolj občutili rast cen goriv, a analitiki opozarjajo, da je to šele začetek. Tokratna kriza vpliva na vse vrste energije, od surove nafte in plina do rafiniranih derivatov. Azijske države, ki so bolj odvisne od energije iz Perzijskega zaliva, zvišujejo cene in tako preusmerjajo pošiljke iz Evrope. Tankerji, ki prevažajo ameriški utekočinjeni zemeljski plin, so že začeli pluti proti Aziji, zadnje pošiljke iz Katarja pa so na poti. Analitiki ocenjujejo, da bo Evropa posledice začela močneje čutiti v nekaj tednih, saj pričakovane količine plina morda sploh ne bodo prispele.
Vlade po vsej Evropi poskušajo ublažiti udarec z znižanjem davkov, vendar se zavedajo, da se bodo morda morale zateči k nepriljubljenim ukrepom, kot so omejevanje porabe goriva in prepoved vožnje ob nedeljah, kar spominja na energetske krize iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Zračni promet je še posebej prizadet, saj so se cene reaktivnega goriva podvojile, letalske družbe pa zvišujejo cene vozovnic in razmišljajo o zmanjšanju števila letov.
Industrija in stagflacija
Kriza že vpliva na evropsko industrijo, predvsem na energetsko intenzivne sektorje, kot sta kemična in jeklarska industrija. Naraščajoče cene surovin in energije silijo podjetja k dvigovanju cen, kar dodatno obremenjuje kmetijstvo in proizvodnjo hrane. Kombinacija naraščajočih cen in gospodarskega upada grozi z vrnitvijo stagflacije, nevarne mešanice visoke inflacije in nizke rasti. Evropska komisija ocenjuje, da bo gospodarska rast upadla na približno en odstotek, inflacija pa bi se lahko znova povečala, kar bi Evropsko centralno banko prisililo k dvigu obrestnih mer. To bi pomenilo dražja posojila in višje obroke za prebivalce ter dodatne pritiske na že zadolžene države.
Spletno uredništvo
