Evropska unija pospešeno razvija digitalni evro, ki obljublja lastni plačilni sistem ter zmanjšanje odvisnosti od ameriških kartičnih velikanov, kot sta Visa in MasterCard. Projekt, ki ga podpirajo Evropska centralna banka (ECB), Evropska komisija, Evropski parlament in Svet EU, pa odpira številna vprašanja glede vpliva na bančni sistem in potrošnike.
Evropski projekt digitalnega evra si prizadeva za večjo finančno avtonomijo in zmanjšanje odvisnosti od tujih plačilnih sistemov. V trenutni situaciji je 21 evropskih držav pri kartičnih plačilih odvisnih od neevropskih sistemov. Digitalni evro bi Evropejcem omogočil plačevanje brez posredovanja ameriških kartičnih sistemov. Evropska centralna banka in Evropska komisija razvijata spletno in nespletno različico, ki bi omogočila uporabo digitalne valute tako prek mobilnih aplikacij kot posebnih kartic.
Digitalni evro v praksi
Digitalni evro bi se uporabljal podobno kot gotovina. Uporabniki bi valuto shranjevali v digitalni denarnici, do katere bi dostopali prek aplikacije ali posebne kartice. Ključna razlika od klasičnih bančnih depozitov je v tem, da bi digitalni evro predstavljal neposreden denar centralne banke, kar bi zagotavljalo večjo varnost v primeru propada banke.
Tehnološka rešitev v dveh oblikah
Spletna različica bi omogočala plačila prek interneta in mobilnih aplikacij, nespletna pa bi omogočala transakcije brez internetne povezave. Ta bi bila uporabna v primerih kibernetskih napadov ali električnih izpadov, saj bi denar že bil naložen v denarnico.
Evropska komisija in države članice podpirajo obe različici, vendar Evropski parlament izraža pomisleke glede zasebnosti pri spletni različici. ECB zagotavlja, da ne bo zbirala ali prodajala podatkov uporabnikov, saj ne deluje profitno. Pri neposrednih transakcijah med digitalnimi denarnicami naj bi bila zasebnost primerljiva z gotovino, saj bi uporabili šifrirane osebne podatke.
Pričakovanja in izzivi za bančni sistem
Projekt digitalnega evra, ki se je začel leta 2023, naj bi doživel zakonodajni razvoj v letih 2026 in 2027, prve uvedbe pa bi bile možne okoli leta 2029. Kljub številnim prednostim pa se banke bojijo za svojo finančno stabilnost. Digitalni evro bi postal najvarnejši način hranjenja denarja, kar bi lahko povzročilo množične prenose sredstev z bančnih računov v digitalne denarnice. Razpravlja se o omejitvah imetja digitalnega evra, da bi preprečili destabilizacijo finančnega sistema.
Stroški uvedbe digitalnega evra naj bi znašali med 4 in 5,8 milijarde evrov, kar Evropska komisija ocenjuje kot obvladljivo. Evropski parlament predlaga, da bi omejitve imetja določali skupaj ECB in nacionalne vlade, saj so dohodki med državami članicami zelo različni. Banke pa opozarjajo na izgubo prihodkov iz provizij, vendar ECB poudarja, da bi banke še naprej sodelovale pri distribuciji digitalnega evra.
Spletno uredništvo
