Novi sistem ponovne uporabe embalaže v Sloveniji: Trajnostna prihodnost?
Pomembne spremembe se obetajo na področju ponovne uporabe embalaže v Sloveniji, saj se na nacionalni ravni pripravlja vzpostavitev novega sistema, ki bo spodbujal trajnostne prakse. Mednarodni projekt CLEAR CITIES, ki vključuje sodelovanje več držav, je v Ljubljani povezal različne deležnike, ki so izmenjali izkušnje in zasnovali nove ideje za širjenje znanja med prebivalci in podjetji.
Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) intenzivno sodeluje z lokalnimi akterji, kot so upravljavci odpadkov, organizacije za ponovno uporabo in predstavniki podpornega okolja, da bi zagotovila uspešno implementacijo teh praks.
Uspešna praksa iz Romunije
Med različnimi predstavljenimi praksami je še posebej izstopal romunski kavcijski sistem RetuRO, ki je javno-zasebno partnerstvo med državo, proizvajalci pijač in trgovci. Ta sistem, ki zaposluje več kot 800 ljudi, upravlja nacionalni sistem vračanja embalaže. V samo enem letu so dosegli dvig stopnje vračanja embalaže pijač z okoli 38 % na več kot 85 %. Ta impresiven rezultat je bil deležen številnih pohval, vendar so slovenski deležniki opozorili, da podobna rešitev v Sloveniji morda ne bi prinesla enakih učinkov. Razlog je v tem, da Slovenija že dosega visoke stopnje ločenega zbiranja odpadkov, predvsem zahvaljujoč obstoječi infrastrukturi in dobrim navadam prebivalcev.
RRA LUR je v svojem sporočilu poudarila, da večji potencial za izboljšave leži v krepitvi sistemov ponovne uporabe, zlasti povratne embalaže. Poleg tega se v Sloveniji vzpostavlja sistem za trajnostno izvajanje prireditev, ki bo spodbujal uporabo kozarcev za večkratno uporabo, najetih ob jasnih pravilih in zagotovljenih higienskih standardih.
Inovativni pristopi v Göteborgu
Mesto Göteborg je predstavilo zanimiv pilotni projekt, v katerem so v sodelovanju z upravitelji javnih stavb in serviserji koles zbrali, razvrstili in preusmerili v ponovno uporabo ali za rezervne dele večino od 615 zapuščenih koles. Ta projekt je pokazal, da lahko tudi tako specifičen tok odpadkov postane vir, kar je spodbudilo mesto, da išče sistemski model za trajno izvajanje tega finančno nezahtevnega projekta. Čeprav v Ljubljani problematika zapuščenih koles ni tako obsežna, je bila v diskusiji izpostavljena ideja o uvedbi sistema vavčerjev, ki bi povezovali občane s serviserji in spodbujali popravila ter daljšo življenjsko dobo izdelkov.
Slovenski primer dobre prakse v Romuniji
Slovenska iniciativa podjetja Bolje, ki zbira odpadno jedilno olje gospodinjstev za predelavo v biodizel, je bila predstavljena kot primer dobre prakse v Romuniji. Podjetje svoje dejavnosti nadgrajuje z družbeno vključujočimi delavnicami za otroke in starejše, kjer udeleženci iz odpadnega olja izdelujejo sveče. Na ta način odpadek preoblikujejo v uporaben izdelek ter ozaveščajo o njegovem vplivu na okolje.
Spletno uredništvo
