Prevara na krožniku: Skoraj 80 % ‘slovenske’ svinjine v trgovinah prihaja iz tujine

Obsežna izotopska analiza svinjine je pokazala, da je skoraj 79 odstotkov vzorcev, ki so bili označeni kot slovenski, v resnici tujega izvora. Raziskavo so izvedli Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto, Institut Jožef Stefan (IJS) in druge institucije, kar je razkrilo resne pomanjkljivosti v sledljivosti in označevanju porekla svinjine. To je močno omajalo zaupanje potrošnikov v domačo ponudbo in poštenost trga.

V sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS) je raziskava razkrila, da je 79 odstotkov svinjine, označene kot slovenske, dejansko uvožene. Prof. dr. Nives Ogrinc z odseka za znanosti o okolju na IJS, ki se ukvarja tudi z ugotavljanjem geografskega porekla živil, je potrdila te ugotovitve. Raziskava je zajemala 148 vzorcev svinjine, od tega devetnajst iz trgovin, ki so bili označeni kot slovenski, kar je ključnega pomena za ugotovitev, da večina teh vzorcev ni slovenskega porekla.

Pomembnost vzpostavitve sistema sledljivosti

Po besedah dr. Ogrinc je za določanje geografskega porekla živil nujno vzpostaviti ustrezen sistem sledljivosti. Ta sistem mora temeljiti na podatkovni zbirki za vsako živilo posebej, ki vključuje izotopsko sestavo lahkih elementov ter sestavo glavnih elementov. Takšna baza mora biti vzdrževana na letni ravni, kar omogoča zanesljivo preverjanje porekla živil s tržišča.

Kljub napredku na področju sledenja poreklu živil, je agrarni ekonomist prof. dr. Aleš Kuhar opozoril, da rezultati izotopskih analiz živil ne odražajo nujno stanja na trgu mesa prašičev. Prehranski varuh Branko Ravnik je izpostavil potrebo po hitrem in poglobljenem odzivu nadzornih služb, saj javnost še vedno ne zaupa navedbam porekla, kar je potrebno raziskati in zagotavljati stalen nadzor.

Ravnik je poudaril, da je označevanje porekla pri mnogih prehranskih izdelkih po evropskih predpisih še vedno neobvezno. Svetuje, da se kupci osredotočajo na oznako “Izbrana kakovost – Slovenija” in grafično podobo slovenske zastave na kmetijskih proizvodih ali živilih, kar zagotavlja 100-odstotno slovensko poreklo.

Prašičereja na preizkušnji

Podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) kažejo, da je bila Slovenija leta 2000 s prašičjim mesom 77-odstotno samooskrbna, a je ta delež do leta 2024 padel na zgolj 35 odstotkov. Agrarni ekonomist dr. Emil Erjavec je opozoril, da prašičereja še naprej tone in se bo, če se trend ne bo spremenil, do leta 2040 približala ničelni točki.

Institut Jožef Stefan je vzpostavil sistem sledljivosti tudi za druga živila, kot so mleko, med in izbrane vrste sadja. Dr. Ogrinc je pojasnila, da preverjajo poreklo glede na potrebe svojih odjemalcev, kar vključuje tudi letna preverjanja porekla izbranih vrst sadja in zelenjave.

Spletno uredništvo Toti Maribor