25. marec – Materinski dan: Slovenke prestavljajo materinstvo, povprečna starost ob prvem rojstvu dosega 31 let

Na materinski dan so v središču pozornosti ženske, saj se razprave vrtijo okoli vse višje povprečne starosti Slovenk ob rojstvu otroka. Po podatkih, ki jih je objavil Statistični urad Republike Slovenije (SURS), je ta starost v letu 2024 dosegla 31,1 leta, kar predstavlja najvišjo vrednost do sedaj. V istem letu je bilo v Sloveniji rojenih 16.875 otrok, kar je najmanjše število v več kot stoletni zgodovini spremljanja rojstev.

Več kot polovico otrok so rodile neporočene matere, kar odraža naraščajoči trend rojstev zunaj zakonske zveze. Slovenke so tudi med najbolj delovno aktivnimi materami v Evropski uniji, saj jih več kot 80 odstotkov opravlja delo.

Upad rojstev v Sloveniji skozi desetletja

Slovenija se sooča z upadom števila rojstev, ki ni zgolj absolutno, temveč tudi relativno. V letih 1954 in 1955 je bilo na 1000 prebivalcev rojenih 20,9 otroka, kar je bilo največ v zadnjih več kot 70 letih. Leta 2024 se je ta številka znižala na zgolj 7,9, kar je enako povprečju EU. Med evropskimi državami je bilo največ rojstev na 1000 prebivalcev zabeleženih na Cipru (10,2), najmanj pa v Italiji (6,3).

Povprečna starost mater in trendi rojstev zunaj zakonske zveze

Povprečna starost mater ob rojstvu prvega otroka od leta 2019 ostaja pri 31,1 letu. To je največja starost ob prvem rojstvu v Sloveniji odkar so na voljo podatki, ki segajo v leto 1954. Leta 2023 so bile matere ob prvem rojstvu v povprečju stare 29,6 leta, kar je malenkost manj kot leto poprej. Število otrok, rojenih zunaj zakonske zveze, narašča, saj je bilo predlani 55,5 odstotka vseh otrok rojenih neporočenim materam. Ta delež se od leta 2010 bliža 60 odstotkom.

Delovna aktivnost mater v Sloveniji

Slovenske matere izkazujejo visoko stopnjo delovne aktivnosti, kar je vidno v primerjavi z drugimi članicami EU. Leta 2024 je bilo 80,6 odstotka mater z enim otrokom zaposlenih, kar je Slovenijo postavilo na četrto mesto med evropskimi državami. Pri materah z dvema otrokoma je bila stopnja delovne aktivnosti še višja, 85 odstotkov, kar je prav tako zadoščalo za četrto mesto. Matere s tremi ali več otroki so dosegle stopnjo 82,2 odstotka, kar je nekoliko nižje od Danske (83,2 odstotka) in Švedske (83,8 odstotka).

V zadnjih desetletjih se v Sloveniji kaže izrazit trend višanja povprečne starosti mater ob rojstvu prvič in upadanja števila rojstev. Hkrati vse večje število otrok prihaja na svet zunaj zakonske zveze, medtem ko slovenske matere ohranjajo visoko stopnjo delovne aktivnosti. Te spremembe odražajo širše socialne in kulturne premike v državi.

Ob tej priliki pa seveda vsem mamam izrekamo iskrene čestitke ob njihovem dnevu.

Spletno uredništvo Toti Maribor