Prestopi poslancev: Izdaja volivcev ali politična strategija?
Zadnji prestop med poslanskimi skupinami v aktualnem mandatu je januarja letos presenetil mnoge, saj je vodja poslanske skupine Levica, Matej Tašner Vatovec, prestopil k Socialnim demokratom (SD). Ta odločitev je bila sprejeta v strogi tajnosti, najbolj pa so jo občutili njegovi nekdanji kolegi iz Levice.
Asta Vrečko, sokoordinatorica Levice, je ostro kritizirala njegovo potezo in jo označila za izdajo stranke zaradi osebnih koristi. Tašner Vatovec se je branil, da njegova odločitev ni bila lahka in da je po tehtnem razmisleku ocenil, da bo v stranki SD lahko dosegel več kot v Levici.
Prestopi med poslanskimi skupinami niso redkost. Že pred Tašnerjem Vatovcem je Miha Kordiš iz Levice odšel in ustanovil svojo stranko Mi, socialisti!, medtem ko je v največji vladni stranki Gibanje Svoboda prišlo do več pomembnih sprememb. Najprej je poslansko skupino zapustila Mojca Šetinc Pašek, ki se je po odhodu pridružila Socialnim demokratom. Prav tako je odmeval prestop Tineta Novaka, ki se je pridružil Demokratom.
Velike spremembe so zaznamovale tudi opozicijsko stranko SDS, iz katere so oktobra 2024 izstopili Anže Logar, Eva Irgl in Dejan Kaloh. Logar je svojo odločitev pospremil s citatom Johna D. Rockefellerja, ki ga je spodbudil k “naslednjemu koraku”. Po izstopu je Logar ustanovil politično stranko Demokrati, ki je pritegnila tudi Evo Irgl kot podpredsednico. Kaloh pa je ustanovil stranko Suvereni.
Spomini na burne čase v poslanskih skupinah segajo v leto 2011, ko je Lista Zorana Jankovića – Pozitivna Slovenija doživela velik uspeh na predčasnih volitvah. Kljub osvojitvi 28 poslanskih mest Janković ni uspel postati mandatar, zaradi česar je prišlo do razkola v stranki. Po ponovnem prevzemu vodenja stranke s strani Jankovića je sledil val izstopov, saj je 17 poslancev zapustilo Pozitivno Slovenijo in se pridružilo novoustanovljenemu Zavezništvu Alenke Bratušek.
Med poslanci, ki so v svoji karieri večkrat menjali stranke, izstopa Jani Möderndorfer. Njegovo pogosto menjavanje političnih barv je sprožilo očitke o izdaji volivcev. Möderndorfer je bil član različnih strank, od ZSMS do LDS, in se je leta 2011 kot član Pozitivne Slovenije prvič prebil v parlament. Po razkolu v Pozitivni Sloveniji se je pridružil Zavezništvu Alenke Bratušek, kasneje pa se je pridružil Stranki modernega centra in Listi Marjana Šarca, kjer se mu ni uspelo vrniti v parlament.
Pogled na zgodovino Državnega zbora od leta 1992 naprej razkriva, da je največjo izgubo poslancev doživela Pozitivna Slovenija, ko je aprila 2014 iz njene poslanske skupine izstopilo 17 poslancev. Med prestopniki so bili tudi poslanci LDS, ki so leta 2007 množično izstopili in ustanovili stranko Zares. Slovenska nacionalna stranka (SNS) je s 14 prestopi na tretjem mestu po številu odhodov.
Kljub občasnim kritikam na račun prestopnikov, ki jih mnogi dojemajo kot izdajalce volivcev, zakonodaja v Sloveniji tega ne omejuje. Ustava določa, da so poslanci predstavniki celotnega naroda in niso vezani na navodila, kar pomeni, da tudi po prestopu še vedno predstavljajo ljudstvo.
Vprašanje, ali poslanec z menjavo stranke izda volivce, se znova in znova pojavlja, a do zdaj ni prišlo do sprememb pravil glede prestopanja. Spletni predlog, da bi poslancu, ki prestopi, prenehal mandat, ni bil sprejet.
Po mnenju ministrstva za javno upravo je mandat poslanca predstavniški, kar pomeni, da poslanec predstavlja ljudstvo kot celoto, ne glede na strankarsko pripadnost.
Spletno uredništvo
