Netanjahu: Vojna z Iranom bo končana hitreje kot mislimo #video
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je na včerajšnji novinarski konferenci izrazil prepričanje, da se bo vojna z Iranom končala hitreje, kot si mnogi mislijo. Trdil je, da iransko izsiljevanje z zaprtjem Hormuške ožine ne bo uspešno. Prav tako je potrdil, da se bodo napadi na Iran nadaljevali, dokler bo to potrebno, poročajo svetovne agencije.
Netanjahu je poudaril, da je iranski “kult smrti” neuspešno poskušal izsiljevati svet z zaprtjem ključne pomorske poti – Hormuške ožine. Po njegovih besedah Iran ne more več bogatiti urana in ni sposoben proizvajati raket, kar naj bi bilo posledica izraelskih napadov. “Zmaga je na naši strani, Iran pa je uničen,” je dodal Netanjahu in zavrnil trditve, da je ameriškega predsednika Donalda Trumpa prepričal v napad na Iran.
Netanjahu je priznal, da je Izrael samostojno napadel iransko plinsko polje South Pars, po poročanju AFP pa je Trump zaprosil, naj tega več ne počnejo. Vojna ima resne posledice na svetovne energetske trge, kar povzroča težave Trumpu in njegovim republikancem zaradi naraščanja cen bencina. Število žrtev v Iranu je doseglo vsaj 1230, v Izraelu je umrlo 15 ljudi, najmanj deset ameriških vojakov pa je bilo prav tako ubitih.
Trumpova administracija in orožarske prodaje
Vlada ameriškega predsednika Donalda Trumpa je danes obvestila kongres, da bo Kuvajtu in Združenim arabskim emiratom prodala za 16,46 milijarde dolarjev orožja in vojaške opreme. Državni sekretar ZDA Marco Rubio je v obvestilu kongresu poudaril, da gre za izredne razmere, ki zahtevajo takojšnjo prodajo vojaške opreme, kar vladi omogoča, da preskoči običajne postopke odobritve kongresa.
Izraelsko-ameriška vojna proti Iranu, ki jo je Trump imenoval le kot “kratko ekskurzijo”, se nadaljuje. Iran še naprej pošilja rakete in drone nad Izrael in ameriške zaveznike v Perzijskem zalivu, prav tako pa je vplival na pomorski promet skozi Hormuško ožino, kar povzroča pretrese na svetovnih energetskih trgih. Vojna proti Iranu je do zdaj Washington stala okrog 18 milijard dolarjev, vsak dodaten dan pa stane okrog dve milijardi.
Ameriška strategija brez kopenskih sil
Ameriški predsednik Donald Trump je ob srečanju z japonsko premierko Sanae Takaichi dejal, da pri vojni z Iranom ne bo uporabil kopenskih enot. Kljub temu je ameriška vlada resno razmišljala o omejeni uporabi kopenskih enot, da bi zagotovili varno plovbo skozi Hormuško ožino. Po treh tednih vojne je postalo jasno, da Trumpova administracija ni popolnoma upoštevala vseh posledic napada na Iran, zlasti vpliva na svetovne cene nafte.
Trump je priznal, da so ga iranski napadi na sosednje arabske izvoznice nafte presenetili, zato vlada zdaj skuša z različnimi ukrepi vplivati na znižanje cen. Med drugim je odpravila sankcije na rusko nafto in sprostila del naftnih rezerv. Vsi našteti ukrepi skupaj s sprostitvijo svetovnih naftnih rezerv do zdaj niso znižali cen nafte na predvojno raven.
Izraelski napadi na iransko mornarico
Izraelska vojska je sporočila, da je prvič napadla iransko mornarico v Kaspijskem morju. V napadu so zadeli več iranskih ladij, kar je označeno kot eden najpomembnejših napadov od začetka vojne z Iranom. Izraelska vojska je ciljala iranske ladje, opremljene z raketnimi sistemi in protipodmorniškimi raketami, ter pristaniški poveljniški center iranske mornarice.
Iranski zunanji minister Abas Aragči je opozoril na ostrejši odziv v primeru nadaljnjih napadov na energetsko infrastrukturo. Iranski poslanci predlagajo uvedbo pristojbin za ladijski promet skozi Hormuško ožino, kar bi lahko dodatno destabiliziralo svetovne trgovinske poti.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je pozval ZDA in Izrael, naj končata vojno z Iranom in opozoril na možne posledice za civiliste in svetovno gospodarstvo. Šest zahodnih držav, vključno z Veliko Britanijo in Francijo, je izrazilo pripravljenost prispevati k zagotovitvi varne plovbe v Hormuški ožini, hkrati pa obsodilo iranske napade na civilno infrastrukturo.
Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je izjavil, da ZDA nimajo natančnega časovnega okvira za končanje vojne proti Iranu. Ponovil je, da so jedrske ambicije iranskega režima neposredna grožnja ZDA in da bi se ves svet moral zahvaliti Trumpu. Ameriške sile si prizadevajo uničiti iranske zaloge raket in mornarico ter preprečiti pridobitev jedrskega orožja.
Kitajska in Oman kritični do vojne
Kitajska je obsodila izraelski umor iranskega voditelja Alija Laridžanija in druge umore iranskih voditeljev. Prav tako je kritizirala Iran zaradi napadov na zalivske države. Omanski zunanji minister Badr Al Busaidi je opozoril, da so ZDA izgubile nadzor nad lastno zunanjo politiko in pozval k pomoči pri končanju vojne.
Medtem se nadaljujejo protesti v Iranu, kjer so oblasti danes usmrtile tri ljudi, obsojene zaradi umora policistov in sodelovanja z ZDA in Izraelom med nedavnimi protesti. V Iranu je bilo med protesti ubitih več kot 3.000 ljudi.
Po napadih na energetsko infrastrukturo na Bližnjem vzhodu, vključno z največjim plinskim objektom v Katarju, so se cene zemeljskega plina v Evropi zvišale za več kot 35 odstotkov. Iran je grozil z nadaljevanjem napadov na energetsko infrastrukturo zaveznic ZDA, če bo Iranska infrastruktura še naprej tarča napadov.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je pozval k prenehanju napadov na naftne in plinske objekte na Bližnjem vzhodu, medtem ko je Trump zagrozil s popolnim uničenjem iranskih objektov na plinskem polju South Pars, če bo Iran znova napadel Katar.
Ameriško letalonosilko Ford so po požaru umaknili iz vojnih operacij proti Iranu, medtem ko so iranski napadi na Izrael povzročili smrt treh Palestink. Iran je doslej nad Izrael poslal tri vale raket, ki so prizadele južni del države.
Spletno uredništvo
