Gibanje Svoboda je v najnovejši anketi Vox populi, ki jo za časopis Dnevnik izvaja Ninamedia, pridobilo prednost pred stranko SDS. Anketa, izvedena med 7. in 10. marcem 2026, je razkrila, da bi Svoboda prejela 24,1 odstotka glasov, medtem ko bi SDS izbralo 23,3 odstotka vprašanih. Ta razlika je omogočila Gibanju Svoboda, da prevzame vodilno vlogo v slovenskem političnem prostoru.
Analiza rezultatov ankete
Primerjava s prejšnjimi rezultati kaže, da je Svoboda pridobila eno odstotno točko več kot v prejšnji anketi, ko jo je izbralo 23,1 odstotka sodelujočih. SDS pa je zabeležila rahlo rast, saj je tokrat prejela 0,1 odstotno točko večjo podporo kot konec februarja, ko je zbrala 23,2 odstotka. Poleg tega je stranka SD, ki jo tokrat podpira 7,2 odstotka anketiranih, prav tako zabeležila rast v primerjavi s februarjem, ko je prejela 6,9 odstotka.
Skupna lista Levice in Vesne je prejela enako podporo kot SD, kar je rahla rast od februarskih 6,6 odstotka. Skupna lista NSi-ja, SLS-a in Fokusa je doživela upad in sedaj prejema 7,1 odstotka podpore, kar je manj v primerjavi s prejšnjimi 7,7 odstotka. Demokrati Anžeta Logarja so prav tako zabeležili padec s 6,6 odstotka na 6,1 odstotka. Resnica je dosegla 3,2-odstotno podporo, kar je rast od prejšnjih 2,2 odstotka, medtem ko je Prerod pridobil 2,6-odstotno podporo, kar je rahla rast od februarskih 2,4 odstotka.
Upoštevanje le opredeljenih volivcev
Če upoštevamo le opredeljene volivce, bi Svoboda prejela 27,5 odstotka podpore, kar je rahla rast od februarskih 27 odstotkov. SDS bi prejela 26,7 odstotka, kar pomeni upad v primerjavi s prejšnjimi 28 odstotki. SD bi obdržala 8,2 odstotka, kar je enako kot februarja. Skupna lista Levice in Vesne se je rahlo dvignila na 8,2 odstotka, medtem ko je skupna lista NSi-ja, SLS-a in Fokusa upadla na 8,1 odstotka. Demokrati Anžeta Logarja so padli na 7,0 odstotka, medtem ko je Resnica dosegla 3,7 odstotka.
Parlamentarna slika
V Državni zbor bi se uvrstilo sedem strank. Gibanje Svoboda bi imelo 27 poslancev, SDS bi imel 26, medtem ko bi SD, skupna lista Levice in Vesne ter skupna lista NSi-ja, SLS-a in Fokusa imeli po osem poslancev. Demokratom Anžeta Logarja bi pripadlo sedem sedežev, Resnici pa štirje. Parlamentarna levica bi tako obdržala 43 poslanskih sedežev, medtem ko bi SDS-u, skupni listi NSi-ja, SLS-a in Fokusa ter Demokratom Anžeta Logarja pripadlo 41 poslanskih mest.
Razlogi za izbiro stranke
Raziskava je pokazala, da je 52 odstotkov anketirancev izbralo stranko zaradi strinjanja z njenim programom in vrednotami. 12,4 odstotka jih je izbralo stranko, ker se jim zdi najmanj slaba izbira, medtem ko je 8,3 odstotka navedlo, da izpolnjuje svoje obljube.
V anketi so sodelujoče spraševali tudi o mnenju glede delovanja vlade. Rezultati so pokazali, da 48,8 odstotka vprašanih ocenjuje delo vlade kot neuspešno, medtem ko ga 46,6 odstotka ocenjuje kot uspešno. Neopredeljenih je bilo 4,5 odstotka anketirancev.
Priljubljenost politikov
Na čelu lestvice najbolj priljubljenih politikov ostaja predsednica republike Nataša Pirc Musar. Sledijo ji predsednik SD-ja in minister za gospodarstvo Matjaž Han, ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon, predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič ter premier in predsednik Svobode Robert Golob. Med najbolj priljubljenimi so tudi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, predsednik Demokratov Anže Logar, sokoordinatorica Levice in ministrica za kulturo Asta Vrečko, sokoordinator Levice in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec ter minister za finance Klemen Boštjančič. Predsednik NSi-ja Jernej Vrtovec je pristal na 11. mestu, predsednik SDS-a Janez Janša pa na 13.
Spletno uredništvo
