Premier z gospodarstveniki o prihodnosti slovenskega gospodarstva in konkurenčnosti podjetij #video

Predsednik vlade dr. Robert Golob je na posebnem srečanju v Predsedniški palači gostil predstavnike slovenskega gospodarstva. V ospredju pogovora so bili konkurenčnost podjetij, dvig dodane vrednosti ter ukrepi, ki bi Sloveniji v prihodnjem desetletju omogočili stabilno in trajnostno gospodarsko rast.

V Veliki dvorani Predsedniške palače so se premierju pridružili tudi minister za finance Klemen Boštjančič, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež ter državni sekretar za evropske zadeve v Kabinetu predsednika vlade Igor Mally. Skupaj s predstavniki gospodarstva so razpravljali o prihodnosti slovenskega razvojnega modela, konkurenčnosti gospodarstva ter ključnih ukrepih za dvig dodane vrednosti in dolgoročno stabilen gospodarski razvoj.

Premier Golob je v uvodnem nagovoru poudaril, da se Slovenija – podobno kot Evropa in širši svet – trenutno sooča z obdobjem velikih globalnih sprememb. Te segajo od geopolitičnih napetosti do nestabilnih cen energentov in vse hitrejših tehnoloških preobrazb. Prav zato mora država po njegovem mnenju v prihodnjih letih oblikovati jasno razvojno strategijo in ohraniti aktivno vlogo pri spodbujanju gospodarskega razvoja.

»Slovenija ima znanje, industrijo in talent. Če bomo te prednosti povezali z jasnimi razvojnimi ukrepi, lahko postanemo ena najbolj uspešnih in inovativnih držav v Evropi,« je dejal predsednik vlade.

Golob: konkurenčnost temelji na dveh ključnih stebrih

Po besedah premierja se konkurenčnost gospodarstva gradi predvsem na dveh temeljnih stebrih. Prvi je usmerjena podpora razvojnim projektom in industrijskim panogam, ki imajo potencial za rast in ustvarjanje visoke dodane vrednosti.

»Konkurenčnost se gradi skozi dva stebra. Takrat ko imamo nacionalne razvojne spodbude – ne samo evropskih – lahko z njimi pospešimo razvoj znotraj posameznih panog,« je poudaril Golob.

Kot primer je navedel avtomobilsko industrijo, kjer država s pomočjo razvojnih projektov podpira sodelovanje podjetij pri prehodu na nove tehnologije, zlasti na področju elektrifikacije in naprednih proizvodnih procesov.

Drugi pomemben steber konkurenčnosti pa je po njegovih besedah davčna razbremenitev najbolj produktivnih kadrov. Premier meni, da bi morale biti prihodnje davčne spremembe usmerjene predvsem v razbremenitev srednjega razreda ter strokovnjakov, ki ustvarjajo največjo dodano vrednost.

Pri tem je izpostavil predvsem inženirje, razvijalce, prodajne strokovnjake ter vodstvene kadre, ki s svojim znanjem in inovativnostjo pomembno prispevajo k uspešnosti podjetij.

»Če razbremenjujemo delovna mesta, ki ustvarjajo najvišjo dodano vrednost, bomo kot družba dobili največ nazaj,« je poudaril premier.

Stranka Svoboda je sicer razbremenitev plač najbolj produktivnih kadrov preko t. i. razvojne kapice večkrat omenjala tudi v okviru volilne kampanje.

Gospodarstveniki opozorili na birokracijo in pomanjkanje kadrov

Na srečanju so sodelovali predstavniki različnih sektorjev slovenskega gospodarstva, med drugim iz farmacevtske industrije, logistike, predelovalne industrije, informacijske tehnologije ter biotehnologije.

V razpravi so izpostavili več izzivov, s katerimi se soočajo podjetja v Sloveniji. Med najpogosteje omenjenimi so bili potreba po zmanjšanju birokratskih ovir, hitrejši upravni postopki ter boljša podpora podjetjem, ki delujejo na mednarodnih trgih.

Gospodarstveniki so opozorili tudi na pomen infrastrukture, digitalizacije javne uprave ter lažjega zaposlovanja visoko usposobljenih strokovnjakov, tudi iz tujine. Nekateri so izpostavili pomanjkanje kadrov v določenih sektorjih, drugi pa so opozorili na potrebo po izboljšanju letalskih povezav ter hitrejših postopkih umeščanja investicij v prostor.

Vlada napoveduje nadaljnje administrativne razbremenitve

Minister za finance Klemen Boštjančič je ob tem poudaril, da vlada podpira večino predlogov, ki jih je gospodarstvo izpostavilo na srečanju.

Po njegovih besedah se je vlada številnih izpostavljenih vprašanj že lotila in pripravlja dodatne ukrepe za poenostavitev administrativnih postopkov ter digitalizacijo javne uprave.

Po njegovem mnenju so takšni koraki ključni za izboljšanje poslovnega okolja in povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Vizija razvoja: Ambiciozna Slovenija

Osrednji okvir razprave je bila razvojna vizija z naslovom Ambiciozna Slovenija. Gre za strateški okvir, s katerim želi vlada v prihodnjem desetletju okrepiti predvsem tiste gospodarske sektorje, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost in imajo velik razvojni potencial.

Med takšne sektorje sodijo farmacevtska industrija, informacijske tehnologije, logistika, napredna proizvodnja ter raziskave in razvoj.

Po ocenah premierja ima Slovenija za tak razvoj zelo dobre temelje. Med ključnimi prednostmi države je izpostavil močno industrijsko tradicijo, visoko izobražen kader ter številna podjetja, ki so že danes uspešna na globalnih trgih.

Mnogo teh prednosti so kot pomembno konkurenčno prednost slovenskega poslovnega okolja izpostavili tudi predstavniki gospodarstva, ki so sodelovali na srečanju.

Ključ je sodelovanje med državo in gospodarstvom

Premier Golob je ob koncu srečanja poudaril, da dolgoročni razvoj države ni mogoč brez tesnega sodelovanja med državo in gospodarstvom.

Po njegovih besedah je bil namen srečanja predvsem iskren in odprt pogovor o tem, kako lahko država in podjetja skupaj prispevajo k nadaljnjemu razvoju slovenskega gospodarstva.

»Namen današnjega srečanja je bil iskren pogovor o tem, kje lahko skupaj naredimo več. Sam verjamem, da lahko Slovenija postane ena najbolj inovativnih držav v Evropi, če bomo znali povezati znanje, podjetnost in jasno razvojno politiko,« je zaključil predsednik vlade.

Spletno uredništvo Naša Ljubljana