Zgodovinski dan za mariborsko zdravstvo: Odprta negovalna bolnišnica in položen temeljni kamen nove infekcijske klinike #foto

Maribor je dobil pomembno novo pridobitev za zdravstveno oskrbo. Na Slivniškem Pohorju so odprli prenovljeno negovalno bolnišnico s 60 posteljami, hkrati pa so položili temeljni kamen za novo stavbo oddelka za infekcijske bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.
Današnji dan predstavlja pomemben mejnik za mariborsko zdravstvo. Na Slivniškem Pohorju so namreč odprli prenovljeni oddelek negovalne bolnišnice Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, hkrati pa so položili tudi temeljni kamen za gradnjo nove stavbe oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Oba dogodka sta pomembna koraka pri modernizaciji zdravstvene infrastrukture v severovzhodni Sloveniji.
Slavnostnih dogodkov se je udeležil tudi predsednik vlade dr. Robert Golob skupaj z ministrico za zdravje dr. Valentino Prevolnik Rupel ter direktorjem UKC Maribor Vojkom Flisom.
UKC Maribor v največjem investicijskem ciklu
Univerzitetni klinični center Maribor je v zadnjih letih vstopil v obsežen investicijski cikel, ki vključuje prenovo infrastrukture, posodobitev medicinske opreme in gradnjo novih zdravstvenih objektov. Med pomembnejšimi projekti so posodobitev onkološke opreme, vzpostavitev nove centralne lekarne ter prenova več bolnišničnih oddelkov.
Po ocenah vlade trenutno po Sloveniji poteka približno 60 investicij v zdravstvu, katerih skupna vrednost znaša okoli 800 milijonov evrov evropskih sredstev. Od tega več kot 200 milijonov evrov projektov poteka prav v Mariboru in širši podravski regiji.
»Zdravje je prva prioriteta te vlade. Prepričan sem, da bo krepitev javnega zdravstvenega sistema tudi prva prioriteta naslednje slovenske vlade,« je ob tej priložnosti poudaril predsednik vlade dr. Robert Golob.
Nova negovalna bolnišnica za bolnike po zdravljenju
Prenovljeni oddelek negovalne bolnišnice na Slivniškem Pohorju predstavlja pomembno pridobitev za celotno vzhodno Slovenijo. Namenjen je pacientom, ki po končanem akutnem bolnišničnem zdravljenju še vedno potrebujejo strokovno zdravstveno nego, vendar ne več intenzivnega zdravljenja v bolnišnici.
Takšne ustanove so pomemben del sodobnih zdravstvenih sistemov, saj omogočajo postopno okrevanje bolnikov in razbremenjujejo bolnišnične oddelke.
V prenovljeni negovalni bolnišnici bo na voljo 60 novih postelj za negovalno oskrbo, investicija pa je vredna 18,5 milijona evrov, od tega je 11,8 milijona evrov zagotovljenih iz evropskih kohezijskih sredstev.

Začetek nove infekcijske klinike
Ob odprtju negovalne bolnišnice so v Mariboru simbolno položili tudi temeljni kamen za novo stavbo oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Gre za projekt, na katerega so v mariborski bolnišnici čakali več let.
Staro stavbo infekcijskega oddelka so porušili januarja 2024, nato pa se je zaradi zapletov pri javnem naročanju skoraj leto dni iskalo izvajalca za gradnjo novega objekta.
Po ponovljenem razpisu in pogajanjih je država izbrala konzorcij podjetij GH Holding, Pomgrad in GIC Gradnje, ki bo projekt izvedel za 83,5 milijona evrov.
Nova stavba bo sodobna šestnadstropna bolnišnična stolpnica, ki bo bistveno izboljšala pogoje za zdravljenje nalezljivih bolezni in omogočila sodobno organizacijo dela zdravstvenega osebja.
Po podpisu pogodbe bo imel izvajalec za gradnjo 980 dni, dokončanje objekta pa je predvideno konec leta 2028.
Pomembna pridobitev za regijo
Predsednik vlade je ob tem poudaril, da so investicije v Mariboru pomemben signal, da država želi okrepiti zdravstveno infrastrukturo tudi zunaj prestolnice.
»Zelo sem zadovoljen, da v Mariboru in širšem Podravju potekajo projekti v vrednosti več kot 200 milijonov evrov. To jasno kaže, da Maribor in Podravje nista zapostavljena, ko govorimo o krepitvi javnega zdravstvenega sistema,« je dejal.
Po njegovih besedah ima Maribor tudi pomembno vlogo kot univerzitetno in raziskovalno središče, kar dodatno krepi razvoj zdravstvene dejavnosti v regiji.
Pomembni tudi pogoji za zdravstveni kader
Premier je ob tem izpostavil tudi pomen sodobne infrastrukture za privabljanje zdravstvenega kadra.
»Prepričan sem, da boste v prihodnje uspešni tudi pri privabljanju novega kadra – tako zdravnikov kot negovalnega osebja. Sodobni prostori, nova oprema in dobra organizacija dela so pri tem ključnega pomena,« je povedal.
Na koncu se je zahvalil vodstvu UKC Maribor, zaposlenim na ministrstvu za zdravje ter vsem izvajalcem projektov. Izrazil je tudi željo, da bi novi prostori čim prej začeli služiti svojemu osnovnemu namenu – boljšemu zdravljenju pacientov.
Spletno uredništvo Toti Maribor



