Zadnja raziskava javnega mnenja, ki jo je za časnik Delo izvedel inštitut Mediana, kaže na zelo tesno politično tekmo pred parlamentarnimi volitvami 22. marca. SDS ostaja vodilna stranka, vendar ji Gibanje Svoboda sledi z le dvema odstotnima točkama razlike, kar napoveduje nepredvidljiv razplet volitev.
V zadnjih tednih pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo potekale 22. marca, se politična tekma v Sloveniji očitno zaostruje. Najnovejša raziskava javnega mnenja, ki jo je za časnik Delo izvedel inštitut Mediana, kaže na zelo tesno razmerje med dvema največjima političnima strankama – SDS in Gibanjem Svoboda.
Po podatkih ankete SDS ostaja na prvem mestu z 22,4 odstotka podpore, vendar ji Gibanje Svoboda s 20,3 odstotka sledi zelo tesno. Razlika med strankama tako znaša približno dve odstotni točki, kar kaže na izjemno nepredvidljivo politično tekmo v zaključku kampanje.
Raziskava je bila opravljena med 731 anketiranci. Med vprašanimi se jih približno desetina še ni odločila, komu bodo namenili svoj glas, šest odstotkov pa jih je odgovorilo, da ne bi podprli nobene politične stranke.
Takšen delež neodločenih volivcev pomeni, da bi se razmerje moči med strankami lahko v zadnjih tednih kampanje še precej spremenilo.
Premiki v podpori strank
Primerjava z raziskavo iz februarja kaže tudi nekaj zanimivih premikov v podpori posameznim političnim strankam.
Gibanje Svoboda je v tem obdobju zabeležilo opazno rast podpore, saj se je ta povečala s 16,2 odstotka na 20,3 odstotka. Tudi SDS je nekoliko okrepila podporo – približno za eno odstotno točko – in ostaja vodilna politična sila v raziskavi.
Na tretje mesto se je po tej anketi povzpela Levica, katere podpora se je povečala s 5,6 odstotka na 7,8 odstotka.
Stranki NSi, Fokus in SLS po raziskavi ostajajo na podobni ravni kot prejšnji mesec, s približno 6,4 odstotka podpore.
Socialni demokrati so v primerjavi s februarjem zabeležili padec podpore – ta se je znižala s 7,1 odstotka na 5,6 odstotka. Največji padec pa je po podatkih ankete doživela stranka Demokrati Anžeta Logarja, katere podpora se je zmanjšala z 8,5 odstotka na 5,5 odstotka.
Če bi se volitve odvile po teh številkah, bi parlamentarni prag preseglo šest političnih strank, kar bi lahko pomembno vplivalo na oblikovanje prihodnje vlade.
Lestvica priljubljenosti politikov
Raziskava Mediane je merila tudi priljubljenost posameznih politikov. Na vrhu lestvice ostaja predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki že dlje časa ohranja visoko podporo v javnomnenjskih raziskavah.
Na drugo mesto se je uvrstil predsednik Socialnih demokratov in minister za gospodarstvo Matjaž Han, tretje mesto pa zaseda predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
Med politiki, ki so v zadnjem obdobju pridobili na priljubljenosti, sta tudi zunanja ministrica Tanja Fajon in evropski poslanec Vladimir Prebilič. Fajonova je bila v javnosti v zadnjih tednih izpostavljena predvsem zaradi aktivnosti pri organizaciji prevozov slovenskih državljanov iz kriznih območij na Bližnjem vzhodu.
Po drugi strani je vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj na lestvici izgubil več mest in zdrsnil za sedem mest. Matej Tašner Vatovec je zabeležil največje izboljšanje ocene, vendar kljub temu ostaja na spodnjem delu lestvice. Med tistimi, ki so izgubili največ podpore, pa je tudi ljubljanski župan Zoran Janković.
Neodločeni volivci lahko odločijo volitve
Analitiki pogosto opozarjajo, da lahko prav neodločeni volivci v zadnjih tednih kampanje pomembno vplivajo na končni izid volitev. Deset odstotkov volivcev, ki še niso izbrali svoje politične preference, predstavlja precejšen delež, ki lahko spremeni razmerje med strankami.
Poleg tega lahko na volilni rezultat vpliva tudi volilna udeležba, saj se ta na parlamentarnih volitvah pogosto razlikuje glede na politično mobilizacijo posameznih volilnih baz.
Odločilni dnevi kampanje
Ker sta SDS in Gibanje Svoboda v raziskavi praktično izenačeni, bodo zadnji tedni pred volitvami ključni za končni razplet politične tekme.
Stranke bodo v tem času poskušale nagovoriti predvsem neodločene volivce in okrepiti podporo med svojimi podporniki.
Čeprav ankete ponujajo vpogled v trenutno razpoloženje javnosti, končni rezultat vedno prinese šele volilni dan. Zato ostaja odprto vprašanje, kako se bo politična slika v Sloveniji oblikovala po 22. marcu.
Spletno uredništvo
