Kurjenje vejevja na vrtu: Nikar, kazni za kršitelje so visoke!

Kurjenje zelenega odreza v naseljih je strogo prepovedano in lahko prinese visoke kazni. Nacionalni inštitut za javno zdravje ter ministrstvo za okolje, podnebje in energijo opozarjata, da kurjenje vrtnega odreza v gosto poseljenih območjih močno škoduje kakovosti zraka in zdravju ljudi.

Zakonodaja jasno loči med komunalnimi biološkimi odpadki in kmetijskimi ostanki, pri čemer je kurjenje na kmetijskih zemljiščih dovoljeno le pod določenimi pogoji.

Izjeme za kmetijske ostanke

Spomladansko obrezovanje dreves in čiščenje okolice pogosto spremlja dim zaradi kurjenja vejevja. Ministrstvo za kmetijstvo pojasnjuje, da je kurjenje na kmetijskih zemljiščih dovoljeno le, če rastlinski ostanek ni obravnavan kot odpadek in se ga uporabi pri nadaljnjem kmetovanju. Andreja Marguč Kavc iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije poudarja, da je kurjenje zgolj za odstranjevanje biomase nedopustno, saj se v tem primeru štejejo kot kmetijski odpadki. Prav tako je prepovedano sežiganje žetvenih ostankov, ker to povzroča odmrtje mikroflore in izgubo hranil v tleh. Kurjenje kmetijskih odpadkov je dovoljeno le, če se pepel uporabi za gnojenje.

Tradicionalni prvomajski kresovi

Kurjenje kresov ob 1. maju je v Sloveniji posebna izjema. Čeprav sproščajo enake zdravju nevarne snovi kot kurjenje vrtnega odreza, uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju kresove dopušča, če so izpolnjeni varnostni pogoji in ni velike požarne ogroženosti. Kurjenje kresov je dovoljeno le na kmetijskih zemljiščih, kar predstavlja pravni in ekološki paradoks.

Stroge kazni za neupoštevanje zakonodaje

Uredba o odpadkih jasno določa, da je kurjenje odpadkov na prostem prepovedano. Inšpektorat za okolje in energijo lahko izreče globe za kršitelje; fizične osebe lahko doletijo kazni od 500 do 4500 evrov, medtem ko se kazni za pravne osebe gibljejo med 10.000 in 30.000 evrov. Medobčinski inšpektorati na podlagi lokalnih odlokov nadzirajo kurjenje zelenega odreza v naseljih. Globe za sežiganje komunalnih odpadkov na dvoriščih se med občinami razlikujejo; za posameznike se najpogosteje gibljejo med 200 in 400 evrov, za pravne osebe in samostojne podjetnike pa lahko presežejo 1200 evrov.

Spletno uredništvo Goriške novice