Stanovanjska kriza v Sloveniji: 20 tisoč najemnih stanovanj premalo
V raziskavi, ki jo je izvedlo Ministrstvo za solidarno prihodnost, se je pokazalo, da Sloveniji primanjkuje kar 20 tisoč najemnih stanovanj. Pomanjkanje je najizrazitejše v osrednjem delu države, kjer je potreba po dodatnih najemnih stanovanjih ocenjena na približno 6500. Na podlagi preteklih analiz in potreb, ki jih je izpostavila Mestna občina Ljubljana, ocenjujejo, da bi le v prestolnici potrebovali okoli 4300 novih stanovanj.
Za leto 2026 republiški Stanovanjski sklad načrtuje zaključek dveh projektov, ki bosta dodala 86 novih javnih najemnih stanovanj. Projekti vključujejo Partizan na Jesenicah s 46 stanovanji in Lendavo, kjer bo v prvi fazi na voljo 40 stanovanj. Do konca desetletja je predvidena realizacija večjih projektov po vsej Sloveniji, kar bo prineslo več sto dodatnih javnih najemnih enot.
V letu 2026 bo sklad izvedel 17 investicij v lastne gradnje javnih najemnih in oskrbovanih stanovanj po različnih slovenskih krajih. Med večjimi projekti so soseske na Gorenjskem, v Prekmurju in Lukovici, medtem ko bo v Ljubljani soseska Podutik-Glince zagotovila kar 262 novih stanovanj.
Dolgotrajni izzivi in prizadevanja
Do konca leta 2029 naj bi bilo zgrajenih 992 novih stanovanj, kar je še vedno daleč od potrebnih 20 tisoč. Če bi gradili po 1000 stanovanj na leto, bi dosegli ciljno številko šele leta 2086. Od leta 2015 do 2025 je Stanovanjski sklad skupaj z javnimi partnerji zagotovil približno 3000 novih javnih najemnih stanovanj. Takšen tempo bi do 20 tisoč privedel šele leta 2091.
Vlada je sicer maja lani potrdila predloga Zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj ter novele Stanovanjskega zakona. Podpredsednik vlade Matej Arčon je poudaril, da je glavni cilj povečanje števila javnih najemnih stanovanj s financiranjem gradnje na občinski in državni ravni.
Finančne in pravne spremembe
Za obdobje 2025 do 2035 je zagotovljenih 100 milijonov evrov letno za gradnjo javnih najemnih stanovanj. 75 milijonov evrov bo prejel republiški Stanovanjski sklad, preostalih 25 milijonov pa bo SID banka namenila kot subvencijo obrestne mere za posojila. V letu 2025 je bila izvedena dokapitalizacija SSRS s 100 milijoni evrov, ki so bila vplačana v namensko premoženje in kapital sklada.
Črtomir Remec, dolgoletni direktor republiškega Stanovanjskega sklada, je pojasnil, da bo nova zakonodaja vzpostavila stabilne pogoje financiranja stanovanjskih projektov. “Z načrti, ki smo jih pripravljali in razvijali, se zdaj selimo na gradbišča,” je dejal.
Po podatkih Statističnega urada je v Sloveniji 410 stanovanj na 1000 prebivalcev, kar nas uvršča na 23. mesto med 27 državami EU. Največ jih imajo v Bolgariji, in sicer 653, najmanj pa na Slovaškem, kjer jih je 400. Stanovanjski sklad ima v lasti okoli 5500 najemnih stanovanj, večina od njih, približno 3200, je neprofitnih.
Povprečne mesečne najemnine za stanovanja republiškega sklada znašajo 4,5 €/m2 za neprofitni in 7,7 €/m2 za stroškovni najem. Za primer vzemimo ljubljansko sosesko Novo Brdo, kjer je povprečna najemnina dvosobnega stanovanja 451 evrov mesečno.
Povpraševanje presega ponudbo
Na zadnji večji razpis v Ljubljani se je prijavilo več kot 2600 gospodinjstev, oddanih pa je bilo le 200 stanovanj. Povpraševanje raste, saj so cene na prostem trgu postale previsoke celo za povprečno zaposlene.
Stanovanjske krize kapitalističnih družb se ne kažejo le v pomanjkanju stanovanj, ampak tudi v nezmožnosti preskrbe večinskega prebivalstva z dostopnimi in dostojnimi bivalnimi enotami. Državne in mestne politike so se v zadnjih 30-ih letih izkazale kot neuspešne pri vzpostavljanju vzdržnega javnega stanovanjskega modela.
V preteklosti skladi niso smeli preverjati premoženjskega statusa najemnikov, vendar morajo po spremembi zakonodaje to početi vsakih pet let. Če ugotovijo, da nekdo presega cenzus, mu neprofitno najemnino spremenijo v stroškovno.
Pod vlado Roberta Goloba je resor stanovanjske politike prenesen na Ministrstvo za solidarno prihodnost, kar pomeni nov začetek reševanja stanovanjske problematike z obljubljenimi 100 milijoni evrov na leto. Vendar pa bi lahko nova vlada po volitvah posegla v ta sredstva z zakonodajnimi spremembami.
Stanovanjski paket predstavlja pomemben korak v reševanju stanovanjske krize, vendar bo treba še veliko storiti za dosego cilja 20 tisoč novih najemnih stanovanj.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
