Slovensko ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, pod vodstvom Vinka Logaja, je v zadnjih letih uvedlo vrsto reform, ki so prinesle pomembne spremembe v izobraževalni sistem. Te spremembe so se izrazile v posodobitvi znanja in kompetenc otrok ter mladih, kar se kaže v bolj motiviranih učencih in bolj enotnem šolskem okolju po vsej državi.
Med najbolj odmevnimi spremembami je omejitev uporabe elektronskih naprav v šolah in uvedba novega računalniškega predmeta za sedmošolce, ki učence pripravlja na digitalne izzive sodobnega sveta. Leta 2025 je bil po več kot dveh desetletjih temeljito posodobljen zakon o maturi. Ključni dosežki vključujejo tudi krepitev vloge javne mreže vrtcev ter zagotavljanje stabilnega financiranja izobraževalnega sistema. Koalicijski partnerji Gibanje Svoboda, SD in Levica so v koalicijski pogodbi zapisali zavezanost ohranjanju javnega in brezplačnega izobraževanja kot temelja solidarne družbe. Ob koncu mandata vlade Roberta Goloba je jasno, da so te zaveze s sprejetimi zakonodajnimi spremembami uspešno uresničene.
Glavna dediščina tega mandata je posodobitev ključne zakonodaje na področju vzgoje in izobraževanja. Ministrstvo je okrepilo vlogo javne mreže vrtcev, zagotovilo dolgoročno stabilno financiranje izobraževalnega sistema ter temeljito posodobili učne načrte, da bi ustrezali zahtevam sodobne družbe. Sprejeti ukrepi so zmanjšali izobraževalne razlike in pomagali zmanjšati družbene izključenosti.
Posodobljen zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja zagotavlja stabilno financiranje slovenskega sistema vzgoje in izobraževanja, tako da določa obseg sredstev za razvoj in investicije. Sredstva se bodo od 1. januarja 2027 vsako leto povečevala do dosega ciljne vrednosti deleža 0,5 odstotka BDP. V štiriletnem mandatu je bilo za investicije namenjenih 633,4 milijona evrov, kar vključuje investicijska vzdrževalna dela, intervencije ter opremo, financirane deloma iz proračunskih sredstev in deloma iz evropskih sredstev.
Investicije v Izobraževalno Infrastrukturo
Leta 2025 je bilo na razpisu za sofinanciranje investicij v vrtce in osnovne šole namenjenih 160 milijonov evrov. Investicije v srednje šole in dijaške domove so lani znašale 67 milijonov evrov. Med pomembnejšimi zaključenimi investicijskimi projekti so nova telovadnica Gimnazije Šiška v Ljubljani, rekonstrukcija in energetska prenova SŠTS Šiška, prenova in dozidava Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana, gradnja prizidka CIRIUS Kamnik in novogradnja športne dvorane SGLZŠ Postojna.
Ministrstvo se sooča s pomanjkanjem kvalificiranega kadra, predvsem učiteljev in strokovnih delavcev. Povečalo je število razpisanih štipendij za deficitarne pedagoške poklice, kar je v študijskem letu 2024/2025 pomenilo 337 novih štipendij.
Omejitev Uporabe Elektronskih Naprav v Šolah
Novela zakona o osnovnih šolah prinaša pomembne spremembe v vzgojnem delovanju šol, s poudarkom na omejitvi uporabe elektronskih naprav. Učenci morajo elektronske naprave odložiti na za to določenih mestih, kar zagotavlja varno in spodbudno učno okolje.
Ministrstvo je zagnalo intenzivno prenovo učnih načrtov, da bi izobraževalne vsebine ustrezale sodobnim izzivom, kot so digitalna pismenost in trajnostni razvoj. Za sedmošolce je bil uveden nov predmet informatika in digitalne tehnologije, ki se bo začel izvajati 1. septembra 2028.
Leta 2025 so po več kot 20 letih temeljito posodobili zakon o maturi, ki bo v posodobljeni različici prvič izveden v šolskem letu 2030/2031. Ta ponuja enake možnosti za kandidate poklicne in splošne mature ter omogoča izvedbo petpredmetne poklicne mature.
Posodobljene Smernice Šolske Prehrane
Ministrstvo posveča veliko pozornosti prehrani otrok in mladine, zato so posodobili smernice šolske prehrane za zagotavljanje zdrave in uravnotežene prehrane. Cilj je ustvariti mrežo dobaviteljev lokalno pridelane hrane za šole.
Novela zakona o vrtcih krepi javno mrežo slovenskih vrtcev in ohranja pestrost alternativnih pedagoških pristopov. Spreminja financiranje zasebnih vrtcev in uvaja pogoje za kakovostno izvajanje predšolske vzgoje.
Konec lanskega leta je bil sprejet zakon o potrjevanju učnih gradiv, ki zmanjšuje razlike v stroških med šolami. To pomeni kakovostnejša in cenovno dostopnejša učna gradiva, kar zagotavlja enako kakovost izobraževanja po vsej državi.
Ministrstvo za izobraževanje je sodelovalo pri prenovi plačnega sistema, ukrepih za boljše vključevanje Romov v izobraževalni sistem, vzpostavitvi varnostnih protokolov in krepitvi odpornosti. Želite deliti svoje mnenje in stališče z drugimi? Pišite nam na ter pripišite svoje ime, priimek in kraj bivanja.
Spletno uredništvo
