Več kot 800 milijonov evrov za zdravstvo: Eden največjih investicijskih ciklov v Sloveniji doslej
Slovensko javno zdravstvo je vstopilo v enega največjih investicijskih ciklov v samostojni državi. Več kot 60 projektov, vrednih prek 800 milijonov evrov, prinaša prenovo infrastrukture, krepitev kadrov in digitalno posodobitev sistema.
V Sloveniji trenutno poteka eden največjih investicijskih ciklov v javnem zdravstvu doslej. Po podatkih vlade je v teku več kot 60 investicijskih projektov, katerih skupna vrednost presega 800 milijonov evrov. Gre za obsežen premik na področju infrastrukture, opreme in organizacije zdravstvenega sistema, ki je bil dolga leta podinvestiran.
Med večjimi projekti so energetska sanacija in revitalizacija stavb UKC Ljubljana, širitev onkološke dejavnosti v UKC Maribor, gradnja nove infekcijske klinike v Ljubljani ter nadgradnja Onkološkega inštituta Ljubljana. Projekti niso omejeni zgolj na osrednje ustanove, temveč zajemajo tudi širšo mrežo zdravstvenih zavodov po državi.
Vlaganja po desetletju zastoja
Investicije potekajo v času, ko se zdravstveni sistem še vedno sooča s posledicami kadrovskih in organizacijskih težav iz preteklih let. V zadnjem obdobju so vlaganja višja kot v celotnem desetletju pred tem, kar pomeni pomemben preobrat v pristopu k razvoju javnega zdravstva.
Sredstva so namenjena obnovi dotrajane infrastrukture, posodobitvi medicinske opreme ter izboljšanju pogojev dela zdravstvenega osebja. Cilj je povečati zmogljivosti sistema in izboljšati kakovost storitev za paciente.
Število zdravnikov narašča
Poleg infrastrukturnih vlaganj se povečujejo tudi kadrovske zmogljivosti. UKC Ljubljana kot največji zdravstveni zavod v državi zaposluje več kot 8.600 ljudi, od tega 1.567 zdravnikov in zobozdravnikov.
Leta 2025 je bilo v UKC Ljubljana 80 zdravnikov in zobozdravnikov več kot leta 2021, odhodi pa so predstavljali 2,4 odstotka vseh zaposlenih zdravnikov – kar je pod običajno stopnjo fluktuacije v zdravstvenem sektorju (5 do 7 odstotkov).
Med oktobrom 2023 in oktobrom 2025 se je število specialistov družinske oziroma splošne medicine povečalo za več kot 100. Skupno se je število zdravnikov v javnih zdravstvenih zavodih med letoma 2022 in 2025 povečalo za več kot 300. V tem obdobju so se zvišale tudi povprečne bruto plače zdravnikov in zobozdravnikov.
Stabilizacija sistema in nove zmogljivosti
V prihodnjih štirih letih je napovedan začetek načrtovanja novega centra za najzahtevnejša zdravljenja in transplantacije, medtem ko naj bi obstoječi UKC Ljubljana nadgradili v še sodobnejši terciarni center. Med večjimi napovedanimi projekti sta tudi gradnji novih infekcijskih klinik v Ljubljani in Mariboru.
Del stabilizacijskih ukrepov predstavlja interventni zakon za finančno stabilizacijo javnih zdravstvenih zavodov. Za ta namen je bilo namenjenih 63,8 milijona evrov, največji delež – 30 milijonov evrov – je prejel UKC Ljubljana. Cilj ukrepa je preprečiti nadaljnje kopičenje dolgov ter omogočiti nemoteno izvajanje zdravstvenih storitev.
Digitalna prenova
Ob investicijah v infrastrukturo in kadre poteka tudi digitalna prenova sistema. V okviru načrta za okrevanje in odpornost se izvaja 13 projektov v skupni vrednosti 83 milijonov evrov. Med ključnimi so nadgradnja centralnega elektronskega zdravstvenega zapisa ter izboljšanje informacijske podpore za zdravstveno osebje.
Digitalizacija naj bi povečala preglednost, skrajšala administrativne postopke ter izboljšala usklajenost med posameznimi ravnmi zdravstvenega sistema.
Več ravni sprememb
Zdravstvena reforma tako poteka na več ravneh – od infrastrukturnih vlaganj in finančne stabilizacije do kadrovskih okrepitev in digitalne prenove. Obseg investicij kaže na sistemski pristop, ki presega posamezne projekte.
Ali bodo investicije dolgoročno izboljšale dostopnost in kakovost zdravstvenih storitev, bo mogoče dokončno oceniti šele po zaključku projektov. Obseg trenutnih vlaganj pa kaže, da gre za enega najintenzivnejših razvojnih ciklov javnega zdravstva v samostojni Sloveniji.
Spletno uredništvo
