Kako je Jure Franko osvojil olimpijsko srebro v Sarajevu 1984 #foto
14. februarja 2026 se je novogoriški Xcenter napolnil z obiskovalci, med njimi številnimi študenti in vrstniki Jureta Franka, ki so nekoč spremljali njegove dosežke na televizijskih ekranih. Asistent dr. Milan Mrđenović je vodil pogovor, medtem ko je profesor dr. Tomaž Pavlin postavil zgodovinski okvir zimskih olimpijskih iger. Franko, srebrni olimpijec iz Solkana, je s svojimi osebnimi doživetji iz olimpijade v Sarajevu obogatil prispevke obeh strokovnjakov. Fakulteta za humanistiko na Univerzi v Novi Gorici, kjer predava Pavlin, ponuja tudi predmet zgodovina olimpizma.
Profesor Pavlin je pojasnil, zakaj so zimske olimpijske igre doživele relativno pozno rojstvo. Zimski športi so se pridružili olimpijski družini šele leta 1924. Slovenci so na zimskih igrah prisotni že od njihovega začetka. V alpski, srednji in zahodni Evropi so bili na začetku 20. stoletja organizirani predvsem športi na ledu. Smučarski skoki in tekaška tekmovanja so v tem času potekala le v Skandinaviji v okviru nordijskih iger, ki so bile odprte tudi za mednarodne tekmovalce.
Slovenci smo bili med prvimi, ki smo prenašali skandinavsko smučarsko znanje v srednjo Evropo, tudi po zaslugi učitelja Edmunda Čibeja na Predmeji. Do leta 1936, ko je alpsko smučanje našlo svojo pot na olimpijske igre, je znanje o smučeh za alpske razmere omogočilo razvoj smučarskega turizma. Mednarodna smučarska zveza, ustanovljena leta 1924, je igrala ključno vlogo pri vključitvi alpskega smučanja na olimpijske igre.
Treningi v skromnih pogojih
Jure Franko je orisal svoje zgodnje smučarske izkušnje: “Oče, nekdanji reprezentant v smučarskih skokih, je ljubezen do snežnih športov prenesel na nas otroke. Začeli smo skromno, na domačih snežiščih na Trnovski planoti. Kadarkoli je zapadel sneg, smo ga po potrebi navažali, da smo dobili progo. Za trening smo uporabljali prenosne Tomosove vlečnice in urejali progo peš.”
Frankova ekipa SK Gorica je pogosto trenirala na Soriški planini, ki je bila priljubljeno prizorišče za tekmovalce iz Škofje Loke in Železnikov. “Naša ekipa je bila tako dobro pripravljena, da smo pogosto prehitevali Gorenjce. Ključ do uspeha je bila predanost in iznajdljivost, kar smo dokazali z domačimi treningi skozi celo leto,” je povedal Franko.
Olimpijske igre Sarajevo 1984
Franko se je na igrah v Sarajevu uvrstil na drugo mesto v veleslalomu, kar je bil izjemen dosežek za jugoslovansko in slovensko smučanje. “Na začetku sem se srečeval s predsodki, saj kot Primorec nisem bil dobrodošel v slovenski alpski reprezentanci. Zbadali so me, naj grem raje plavat. Toda rezultati so govorili sami zase,” je dejal Franko.
Na poti do olimpijskega odličja je Franku pomagala široka skupnost. “Srebro ni bilo le moje. Je plod skupnega dela številnih ljudi, od družine do sotekmovalcev in širše podpore v Jugoslaviji in Sloveniji,” je poudaril Franko. Posebno poglavje je bilo navijanje ob progi, ki je bilo povsem nogometno, občasno celo z metanjem snežnih kep v konkurente.
Franko je izpostavil, da je Sarajevo 1984 predstavljalo konec nekega obdobja v Jugoslaviji in olimpijski družini. “To so bile zadnje igre, kjer so bili športniki iz vseh držav zbrani v eni olimpijski vasi. Po tem so se začela razhajanja,” je pojasnil. Spomnil se je tudi na druženje med športniki, ki danes zaradi profesionalizacije in razpršenosti prizorišč ni več mogoče.
Jure Franko je po koncu športne kariere našel nove izzive v poslovnem svetu. “Olimpijsko odličje mi je odprlo vrata v tujini, vendar je bil prehod v običajno življenje zahteven. Tekmovalnost, pridobljena v športu, mi je pomagala pri napredovanju v poslovnem svetu,” je povedal Franko. Ukvarjal se je s promocijo smučarskih oblačil, organizacijo smučarskih središč in olimpijskih iger ter postal glasbeni producent.
Sklad za študente športnike
Frankova družina je ustanovila Sklad za študente športnike Matija Franko pri Fundaciji Univerze v Novi Gorici (UNG). Sklad objavlja razpise za štipendije v okviru donatorskih sredstev. Ustanovljen je bil v spomin na očeta Matijo Franka, ki je zagovarjal izobraževanje športnikov za življenje po koncu kariere. UNG omogoča prilagojeno izobraževanje športnikom, da lahko uspešno združujejo študij in šport.
Spletno uredništvo Goriške novice
