V središču slovenskega političnega dogajanja je premier Robert Golob, ki se je soočil z ostrimi kritikami glede gospodarske politike njegove vlade. Poslanec Jernej Vrtovec iz stranke NSi je obtožil vlado, da je s stalnimi spremembami zakonodaje škodovala podjetnikom in obrtnikom, kar je privedlo do množičnega zapiranja podjetij in njihovega seljenja na Hrvaško. Golob pa je na te očitke odgovoril z obsežno obrambo gospodarske politike, ki jo je vodila njegova vlada.
Golob je poudaril, da se zaveda pomena gospodarstva za celotno družbo, vendar je Slovenija socialna država, kjer vsi pobrani davki in prispevki prispevajo k socialni koheziji in splošni blaginji. V odgovoru je poudaril, da vlada ne pobira davkov za lastno korist, temveč za zagotavljanje dostojnega življenja najranljivejšim skupinam, kot so starejši, otroci in invalidi. Golob je ponosno izpostavil nizko stopnjo brezposelnosti v Sloveniji, kar je po njegovih besedah pokazatelj stabilnega in močnega gospodarstva.
Vlada je, kot je pojasnil Golob, osredotočena na to, da imajo ljudje delo in dostojne plače. Med dosežki svoje vlade je navedel zvišanje minimalne plače na 1000 evrov neto, uvedbo obvezne božičnice ter predlog zakona o udeležbi delavcev pri dobičku. Prav tako je poudaril prizadevanja za izboljšanje zakonodaje, ki ureja pravico do zimskega regresa ter normirane odhodke, s ciljem popraviti napake prejšnjih vlad.
Kritike in očitanja
Kljub Golobovim pojasnilom, Vrtovec ni bil prepričan. Poudaril je, da se je revščina v Sloveniji povečala, saj sedaj pod pragom revščine živi 23.000 ljudi več kot leta 2022. Dodatno je vladi očital razveljavitev zakona o dohodnini, ki bi omogočil višjo minimalno plačo. Slovenija je po navedbah Vrtovca nazadovala na lestvici konkurenčnosti.
Premier se je soočil tudi z vprašanji poslanke Eve Irgl iz vrst Demokratov, ki je vladi očitala, da je z določenimi posegi oslabila zaupanje v neodvisne institucije. Golob je zavrnil očitke in izpostavil finančno krepitev institucij, kot sta KPK in Računsko sodišče. Irglova je opozorila na slabše medosebne odnose v zdravstvenem sistemu in policiji, kar po njenem mnenju ogroža varnost.
Golobova vizija razvoja
Golob je poudaril, da Slovenija lani ni pustila niti centa v evropski blagajni. Vlada je uspešno preusmerila evropska sredstva v naložbe z dodano vrednostjo, kar je po njegovem mnenju ključno za razvoj države. Poslanka Meira Hot je izrazila zadovoljstvo nad pospešenim črpanjem evropskih kohezijskih sredstev, kar je Slovenijo dvignilo na lestvici izvajanja projektov.
Golob je izpostavil, da je Slovenija počrpala 428,5 milijona evrov iz Evropskega solidarnostnega sklada za sanacijo škode po poplavah leta 2023. Sredstva so bila usmerjena v razvojne projekte, ki ustvarjajo vrednost, kot so železnice, razvoj Šaleške doline, superračunalnik v Mariboru in zagon gospodarstva. Vlada je pripravila strategijo regionalnega razvoja Slovenije 2026–2050, ki predvideva individualizirano razvojno politiko za posamezne regije.
Prihodnost razvojnih projektov
Golob je razkril, da bodo v Posavju stavili na energetiko, na Obali na razvoj logistike, v Pomurju na kmetijstvo in geotermalno energijo, v Mariboru pa na visoko znanost in kulturo. Poudaril je, da vsaka regija že ima pripravljene načrte za razvoj na področjih, kjer je najmočnejša.
V zaključku je Golob izrazil prepričanje, da bo pravna država delovala, ko bodo vsi vanjo verjeli. Premier je z optimizmom gledal na prihodnje izzive in priložnosti za Slovenijo ter poudaril pomembnost individualiziranega pristopa in smiselnega porabljanja denarja.
Spletno uredništvo
