Levica predlaga spremembo kriterijev za zavračanje novih pacientov pri družinskih zdravnikih

Poslanska skupina Levica je naslovila predlog na ministrstvo za zdravje, s katerim želi omejiti možnost zavračanja novih pacientov pri ambulantah družinske medicine. Predlagajo, da bi ambulanta lahko zavrnila opredelitev novih pacientov le, če obstaja bližnji zdravnik, ki še ne dosega meje 1348 glavarinskih količnikov. Ta predlog je bil podan kot pisna poslanska pobuda.

Vodja poslanske skupine Levica, Nataša Sukič, je opozorila na alarmantno stanje konec leta 2025, ko je brez osebnega zdravnika ostalo približno 137.000 ljudi, vključno z 22.000 otroki. Sukič je poudarila, da se kljub znižanju te številke zmanjšuje prepočasi, kar je označila kot nevzdržno in nedopustno stanje. Po njenih besedah je trenutni normativ 1348 glavarinskih količnikov, ki omogoča zavrnitev novih pacientov, prenizek in je bil določen arbitrarno s strani zdravniškega sindikata Fides in zdravniške zbornice.

Sukič je izpostavila problem, da veliko ljudi ostaja brez zdravnika, medtem ko številni zdravniki presegajo to mejo in sistem še vedno deluje. Zato Levica predlaga, da ambulanta družinske medicine lahko zavrne opredelitev zavarovancev le, če je v bližnjem zdravstvenem domu drug zdravnik, ki ne dosega 1348 glavarinskih količnikov. Če vsi zdravniki v območju dosegajo to mejo, naj se pacienta razporedi k zdravniku z najmanj glavarinskimi količniki, razen če vsi presegajo državno povprečje.

Povečanje glavarinskih količnikov in odziv opozicije

Levica se prav tako zavzema za razumno povišanje glavarinskih količnikov. Povprečno število opredeljenih glavarinskih količnikov na tim družinske medicine znaša 1691, kar dosega ali presega 45% timov, kar po mnenju Sukič pomeni, da zdravniki lahko sprejmejo več pacientov. Trdi, da trenutna ureditev omogoča izigravanje s strani Fidesa in zdravniške zbornice.

Na pobudo Levice se je odzvala stranka NSi, kjer je poslanec Jožef Horvat poudaril potrebo po dogovoru glede definicije javnega zdravstva in vključitvi vseh zdravstvenih kapacitet za krajšanje čakalnih vrst. Horvat meni, da povečanje glavarinskih količnikov ne bo skrajšalo čakalnih vrst in da je to neuporaben administrativni ukrep. Izpostavil je, da je koalicija razsula zdravstveni sistem, kar kažejo tudi rezultati raziskave Inštituta Mediana, kjer je 76% anketirancev zdravstvo postavilo med prednostne naloge po volitvah.

Pogled v prihodnost slovenskega zdravstva

Horvat je napovedal, da bo NSi po volitvah delovala na področju izboljšanja upravljanja zdravstvenih institucij s predlogom korporativnega upravljanja in odpravo napačnih rešitev v zakonu o zdravstveni dejavnosti.

Obravnava tega pomembnega vprašanja v zdravstvu je sprožila različne odzive med prebivalstvom, kar je razvidno iz številnih komentarjev, ki so se pojavili na spletu. Mnogi so izrazili nezadovoljstvo z obstoječim stanjem in pozvali k hitrim ukrepom za izboljšanje dostopnosti do osebnih zdravnikov.

Spletno uredništvo Goriške novice