Damjan Orož prevzema vrhovno sodišče z vizijo reform

Na prestižni funkciji predsednika vrhovnega sodišča je Damjan Orož začel svoj mandat, ki bo trajal šest let. Ob prevzemu vodstva je izpostavil, da je slovensko sodstvo učinkovito in stabilno. Med njegovimi ključnimi cilji sta dokončanje digitalizacije sodstva in priprava na pomembno sodno reformo, ki naj bi začela veljati v začetku leta 2027.

Oroževa karierna pot in imenovanje

Damjan Orož je svojo skoraj dve desetletji dolgo sodniško kariero začel kot okrajni sodnik in napredoval do vrhovnega sodnika. Nasledil je Miodraga Đorđevića, ki se je upokojil z začetkom novega leta. Njegovo imenovanje na mesto predsednika vrhovnega sodišča je konec novembra potrdil državni zbor z več kot dvotretjinsko podporo.

Osredotočenost na ključne postopke in upravno sodstvo

Orož je ob začetku svojega mandata poudaril, da bo posebno pozornost posvetil postopkom, kjer je hitro odločanje ključnega pomena, zlasti pri zadevah, kot so preživninski postopki in varstvo otrok. Poleg tega izpostavlja pomen upravnega sodstva, ki se ukvarja z odločitvami, ki vplivajo ne le na posamezne stranke, temveč tudi na širšo družbo in gospodarstvo.

Priprave na sodno reformo in izzivi reorganizacije

Za sodstvo bo letošnje leto prelomno, saj se mora pripraviti na sodno reformo, ki bo začela veljati 1. januarja prihodnje leto. Združevanje okrajnih in okrožnih sodišč bo še posebej zahtevno. Orož priznava, da je čas za priprave kratek, vendar zagotavlja, da bodo storili vse, kar je potrebno, da bodo spremembe izvedene učinkovito.

Pričakuje, da bodo pri reorganizaciji tudi izzivi. “Cilj je preprečiti zastoje,” je dejal Orož in dodal, da bi lahko reševanje nespornih zapuščin prenesli na notarje, kar bi razbremenilo sodišča. Poseben problem predstavljajo tudi kadrovske in finančne obremenitve, povezane z odločanjem o brezplačni pravni pomoči.

Spletno uredništvo