Zakon o delavskem lastništvu: Nova prihodnost za podjetja
S 1. januarjem 2026 je stopil v veljavo zakon o lastniški zadrugi delavcev, ki uvaja novo pravno podlago za vključevanje delavcev v lastništvo podjetij. Ta zakon omogoča, da lastniki podjetij svoje deleže prodajo zaposlenim, ki prek posebne pravne osebe postanejo delničarji. Vlada je to zakonodajo oblikovala zlasti zaradi vprašanja lastniških nasledstev v malih in srednjih podjetjih, s pričakovanjem koristi za zaposlene, podjetja ter celotno gospodarstvo, vključno z lokalnimi skupnostmi.
Zakon o lastniški zadrugi delavcev določa pogoje in načine delovanja zadruge, katere namen je upravljanje in razpolaganje s kapitalsko naložbo matične družbe, ki je v delni ali celotni lasti delavcev, članov zadruge. Zakon določa tudi načine financiranja zadruge iz matične družbe ter vzpostavitev finančnih instrumentov za sofinanciranje odkupa s kohezijskimi sredstvi.
Davčne olajšave kot podpora lastniškim zadrugam
V zakon je vključena posebna davčna shema za podporo razvoju lastniške zadruge delavcev, ki omogoča stabilno solastništvo gospodarskih družb. Ukrepi na področju dohodnine so zasnovani za spodbujanje lastnikov – fizičnih oseb, da prodajo deleže lastniški zadrugi delavcev. Pri prodaji ne bo potrebno ugotavljati primerljive tržne cene, davčna osnova od dobička iz kapitala pa se bo znižala za 20 odstotkov.
Davčne olajšave so namenjene tudi delavcem, članom zadruge, saj se bo davčna obveznost ugotavljala šele ob izplačilu dohodka. Obdavčitev bo upoštevala dolžino članstva, pri čemer se bo stopnja obdavčitve zniževala do ničelne stopnje, če bo delavec izstopil iz članstva po 15 letih. Izplačila v času zaposlitve bodo obdavčena kot dividende.
Ukrepi in varovalke na področju obdavčitve
Na področju obdavčitve dohodkov pravnih oseb zakon omogoča davčno priznan odhodek, ki nastane na podlagi pogodbe o prispevku matične družbe lastniške zadruge delavcev. Zadruga bo imela možnost zmanjšanja davčne osnove v višini 100 odstotkov prihodkov financiranja s strani matične družbe, kar pomeni neobdavčen prihodek.
Zakon vsebuje tudi varovalko za prodajo pridobljenega lastniškega deleža matične družbe. Če zadruga proda kapitalsko naložbo, mora sorazmerno vrniti prejeto davčno olajšavo.
Razlogi za uvedbo zakona
Zakon je bil pripravljen z namenom ureditve prenosa lastništva podjetij v Sloveniji, kjer približno 70 odstotkov delavcev dela v malih in srednje velikih podjetjih. Kar 56 odstotkov lastnikov teh podjetij je starejših od 56 let, 22 odstotkov pa jih je že preseglo 65 let. To pomeni, da bo v prihodnjem desetletju prenesenih več sto milijonov evrov premoženja, kar je po mnenju ministrstva za solidarno prihodnost utemeljilo potrebo po zakonu.
Podjetja v lastništvu zaposlenih prispevajo k družbeni pravičnosti in zmanjšujejo družbeno neenakost. S delitvijo lastništva se pogosto zagotavljajo višje plače in delitev ustvarjene dodane vrednosti med zaposlene. Takšna podjetja okrepijo povezavo z lokalno skupnostjo, kar koristi tako podjetjem kot gospodarstvu.
»Številne raziskave kažejo, da so podjetja v lasti zaposlenih bolj odporna v času gospodarskih kriz, manj je odpuščanj, kar niža stopnjo brezposelnosti in krepi varnost zaposlitve, gospodarski kazalci so boljši, kar blaži fiskalni pritisk na javne blagajne v času kriz,« so poudarili na ministrstvu.
Spletno uredništvo
