Ustavno sodišče je odločilo, da je prepoved dodatnega dela zdravnikov, ki delujejo izven javne zdravstvene službe, neskladna z ustavo. Sklep sodišča zahteva, da Državni zbor odpravi protiustavnost v enem letu, do takrat pa velja prejšnja ureditev. Ustavni sodniki so ugotovili, da trenutna omejitev posega v pravico do svobodne gospodarske pobude in proste izbire zaposlitve.
Zahtevo za oceno ustavnosti je vložilo več zdravstvenih delavcev, vključno s Strokovnim združenjem zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije. Ustavno sodišče je ugotovilo, da trenutna ureditev, ki omejuje dodatno delo zdravnikov zunaj javnega zdravstvenega sistema, krši pravico do proste izbire zaposlitve, kot je določeno v 49. členu ustave. Sodišče je menilo, da bi lahko namesto popolne prepovedi uporabili blažje ukrepe, saj že obstoječa pravna ureditev omogoča nadzor nad dodatnim delom, ki bi lahko škodovalo javnim zavodom.
“Ta cilj je ne le ustavno dopusten, temveč ustava tudi nalaga zakonodajalcu, da ga aktivno zasleduje,” je poudarilo ustavno sodišče.
Ustavno sodišče je odločilo, da trenutna ureditev ni nujna, saj cilj krepitve javnega zdravstvenega sistema lahko dosežemo z manj restriktivnimi ukrepi. Sodniki so soglasno menili, da je izpodbijana ureditev v neskladju z ustavo, ker omejuje pravico do proste izbire zaposlitve.
Samostojni podjetniki in omejitve dela
Ustavno sodišče je prav tako presojalo določbo, ki preprečuje zdravstvenim delavcem kot samostojnim podjetnikom delovati v javni mreži. Čeprav ta omejitev posega v pravico do svobodne gospodarske pobude, ki je zaščitena v 74. členu ustave, sodišče meni, da je ta omejitev utemeljena z javno koristjo. Zakonodajalec je želel zagotoviti, da zdravstvene storitve v javni mreži izvajajo zdravstveni delavci, ki so zaposleni v delovnem razmerju, kar omogoča boljšo vključenost v delovni proces.
“Javna korist je zato v krepitvi sistema javne zdravstvene službe,” so potrdili ustavni sodniki.
Sodišče je ugotovilo, da so koristi omejevanja samostojnih podjetnikov večje od negativnih posledic, saj jim je le zožen potencialni trg storitev. Zaradi tega izpodbijana ureditev ni v neskladju z ustavo.
Časovno okvir in nadaljnji koraki
Državni zbor ima eno leto časa, da odpravi ugotovljeno protiustavnost. V tem obdobju se uporablja prejšnja ureditev, kar pomeni, da zdravniki, zaposleni v javnem sektorju, lahko opravljajo dodatno delo pri zasebnikih. Določba, ki omejuje veljavnost soglasij javnih zdravstvenih delavcev na 12 mesecev, se prav tako ne uporablja.
Ministrica za zdravje, Valentina Prevolnik Rupel, je ob sprejetju novele zakona izjavila, da novela jasno ureja delovanje javne zdravstvene službe in je pomemben korak k razmejevanju med javnim in zasebnim zdravstvom kot del zdravstvene reforme.
Spletno uredništvo
