Razkritja iz novomeške bolnišnice: Zlorabe, ki jih je prejšnji sistem dopuščal; vlada, ki prvič postavlja jasne meje in premierjev oster odziv

Prelomna razkritja, ki razgaljajo razpad nadzora v zdravstvu

Najnovejše ugotovitve iz Splošne bolnišnice Novo mesto, kjer je izredni strokovni nadzor pokazal domnevno sistematično preusmerjanje pacientov iz javnih čakalnih vrst v zasebno ordinacijo, niso zgolj zgodba o posamezniku. So zgodba o dolgoletnih sistemskih razpokah, ki so omogočile, da se je med javnim zdravstvom in zasebnimi interesi oblikoval prostor, v katerem je pacient postal žrtev, sistem pa sredstvo za ustvarjanje dobička.

Primer ortopeda Gregorja Kavčiča je tako postal simbol širše bolezni slovenskega zdravstvenega sistema, ki se ni razvila čez noč, temveč kot posledica let neukrepanja in ignoriranja opozoril.

Ortoped, ki je že padel — in sistem, ki ga je pustil vstati

Ime Gregorja Kavčiča se v Sloveniji ne pojavlja prvič. Že pred leti je bil pravnomočno obsojen zaradi jemanja podkupnine v višini več kot sto tisoč evrov, ki naj bi jih prejel v zameno za preferenčno naročanje medicinskega materiala v javni bolnišnici.

Sodišče mu je izreklo tri leta zapora ter dodatne sankcije, a je višje sodišče sodbo razveljavilo in vrnilo v ponovno sojenje, kjer pa je primer zastaral. V urejenem sistemu bi to pomenilo konec njegovega delovanja v javnem zdravstvu. A to se ni zgodilo. Namesto da bi bil trajno izločen iz sistema, je ta isti sistem omogočil, da je nadaljeval delo, vodil oddelek in ostal v stiku s pacienti.

Takšno nadaljevanje kariere človeka je možno le v okolju, kjer je nadzor šibek ali neobstoječ. Pomanjkanje jasnih pravil, odsotnost učinkovite zakonodaje in toleranca politike so omogočili, da je Kavčič nadaljeval prakso, ki danes znova polni naslovnice — tokrat zaradi domnevnega preusmerjanja pacientov v zasebno ordinacijo.

Domnevno preusmerjanje pacientov: kako naj bi potekala zloraba

Izredni strokovni nadzor v novomeški bolnišnici je razkril mehanizem delovanja, ki bi moral sprožiti alarm že ob prvem sumu. Ugotovljeno naj bi bilo, da je Kavčič v javni bolnišnici vzdrževal dolge čakalne vrste, hkrati pa naj bi pacientom ponujal možnost hitrejše operacije v zasebnem okolju, kjer je sam deloval v okviru koncesijske dejavnosti. Pacienti naj bi takšne predloge razumeli kot edino realno možnost za hitrejše zdravljenje, pri čemer naj bi bili še vedno vodeni kot čakajoči v javnem sistemu.

Tovrstna praksa, če bo potrjena, predstavlja učbeniški primer izčrpavanja javnega zdravstva: javni sistem nosi težje primere, zasebni pa prejema lažje in finančno privlačnejše posege.

Rezultat je dvojni izplen — finančni za posameznika in kolaps za sistem. Najbolj prizadeti pa so pacienti, ki so zaradi takšnih manipulacij izgubljali dragocen čas in zaupanje v sistem, ki bi jih moral varovati.

Zakaj je do tega lahko prišlo: zapuščina prejšnje oblasti

Takšna zloraba ni mogla nastati v urejenem zdravstvu. Nastala je v prostoru, kjer so se javne in zasebne dejavnosti prepletale brez jasnih meja, brez nadzora in brez preglednosti. Prejšnja vlada je imela priložnost, da vzpostavi zakonske mehanizme, ki bi takšne prakse preprečili, a tega ni storila.

Ni uredila evidenc o tem, kje zdravniki delajo, ni uvedla obveznega razmejevanja med javnim in zasebnim delom, ni okrepila nadzora nad koncesionarskimi praksami in ni zagotovila transparentnosti čakalnih seznamov.

V takem okolju je bilo lahko manipulirati z delovnimi obveznostmi, preusmerjati paciente, ustvarjati navidezno prenatrpanost oddelkov in hkrati graditi zasebno prakso. Sistem je dopuščal dvojno lojalnost, v kateri je bil pacient pogosto na zadnjem mestu.

Odziv aktualne vlade: prvič po desetletjih jasna ločnica

Zato je pomembno, da so razkritja iz novomeške bolnišnice dočakala hiter in odločen odziv vlade. Predsednik vlade dr. Robert Golob je v svoji izjavi jasno poudaril, da ugotovitve nadzora razkrivajo organizirano izčrpavanje javnega zdravstvenega sistema in grobo izkoriščanje zaupanja bolnikov. Hkrati je pojasnil, da je prav novela Zakona o zdravstveni dejavnosti omogočila, da se je takšna praksa razkrila, saj zakon prvič v zgodovini slovenske države natančno razmejuje med javnim in zasebnim delom zdravnikov ter uvaja nadzor nad njihovimi zaposlitvenimi statusi.

Golob je izpostavil, da zakonodaja preprečuje dvojne prakse, ki so desetletja rušile javni sistem, saj omogoča večjo preglednost, odgovornost in nadzor. Po njegovih besedah je cilj vlade vzpostaviti etičen zdravstveni sistem, v katerem je pacient na prvem mestu, ne pa dobiček posameznika.

Objavljamo celoten odziv predsednika vlade dr. Roberta goloba:

Izjava predsednika vlade dr. Roberta Goloba ob ugotovitvah izrednega strokovnega nadzora v Splošni bolnišnici Novo mesto

Krepitev javnega zdravstva je bila in ostaja ena ključnih prioritet te vlade. To je obljuba, ki smo jo dali ljudem.
Ugotovitve izrednega strokovnega nadzora v Splošni bolnišnici Novo mesto razkrivajo organizirano izčrpavanje javnega zdravstvenega sistema na način, ki ni le finančno škodljiv, temveč grobo izkorišča ranljivost in zaupanje bolnikov v javni zdravstveni sistem.
Ostro obsojam moralno zavržne prakse posameznikov, ki mečejo slabo luč na zdravnice, zdravnike in zdravstveno osebje, ki svoje delo opravljajo predano in z visoko mero integritete.
Po sprejemu novele Zakona o zdravstveni dejavnosti lahko takšne prakse končno prekinemo. Prvič: ta zakon jasno razmejuje javno od zasebnega zdravstva in končuje s škodljivimi dvojimi praksami, ki so desetletja šibile javni sistem. Drugič: omogoča boljšo preglednost nad tem, kje zdravniki opravljajo delo, kar je bilo ključno za razkritje te sprevržene prakse.
Novela Zakona o zdravstveni dejavnosti pa postavlja temelje za pošten, pregleden in predvsem etičen zdravstveni sistem, kjer je na prvem mestu pacient in ne dobiček posameznika.
Javni zdravstveni sistem mora služiti skupnemu dobremu in ne pohlepu nekaterih posameznikov, ki na račun ranljivosti bolnikov kujejo svoj dobiček.

Zakaj ta primer predstavlja prelomnico

Primer Gregorja Kavčiča ni le razkritje nepravilnosti v eni bolnišnici, temveč pokazatelj, kako nevarna je lahko neurejena meja med javnim in zasebnim zdravstvom. Dolga leta se je oblikoval sistem, v katerem je javni sektor nosil breme, zasebni pa je pobiral koristi. Pacienti so ob tem izgubljali čas, dostop in zaupanje. Prejšnje vlade so ta problem ignorirale, kar je omogočilo, da je sistem zdrsnil v stanje, kakršnemu smo priča danes.

Sedanja vlada pa je, kot kaže, pripravljena postaviti meje in uporabiti zakonodajo za zaščito pacientov ter obnovitev javnega zdravstva. To je prvič po desetletjih, da se nepravilnosti ne zamolčijo, temveč razkrijejo in obravnavajo.

Primer iz Novomeške bolnišnice tako ni zaključena zgodba, temveč začetek nujne in temeljite prenove. Le z jasnimi pravili, trdnim nadzorom in ničelno toleranco do zlorab bo mogoče vzpostaviti zdravstveni sistem, ki bo resnično služil ljudem.

Spletno uredništvo