Zakaj je Ljubljana padla na lestvici mest prijaznih kolesarjem?
Ljubljana se je na prestižnem indeksu Copenhagenize, ki analizira prijaznost mest do kolesarjev, letos uvrstila na 24. mesto. Po dolgem času je ta ugledni indeks ponovno objavil rezultate, ki razvrščajo 100 svetovnih mest, med katerimi je Ljubljana zasedla visoko mesto, vendar nižje kot prejšnja leta. Indeks, ki ga je izdelala nemška organizacija EIT Global Mobility, je predstavil poglobljeno analizo mest iz 44 držav.
Ljubljana izstopa z 20 hektarjev velikim mestnim jedrom brez avtomobilov, kjer so pešci in kolesarji v ospredju. Prav tako so omejitve hitrosti na 30 kilometrov na uro ali manj ter urejeni pasovi za kolesarje v nasprotni smeri. Kljub temu pa je bilo izpostavljeno, da le 35 odstotkov mestnih ulic uvaja ukrepe za umirjanje motornega prometa.
Padec na lestvici je po mnenju Lee Rikato Ružič iz Ljubljanske kolesarske mreže odraz počasnega napredka Ljubljane, medtem ko so druga mesta hitreje napredovala.
Kolesarske steze in infrastruktura
Ljubljana ima 22 kilometrov ločenih kolesarskih stez na 100 kilometrih cestišča. Kljub temu mnogi odseki sledijo starejšim standardom, ki bi lahko omejili prihodnjo rast. Pozitivni premiki so bili opaženi pri obnovljenih kolesarskih trasah na Tržaški in Dunajski cesti, ki so prinesle izboljšave in več zelenja. Z 14-odstotnim deležem kolesarjev v prometu mesto kaže pozitiven trend v kolesarstvu.
Promocija kolesarjenja in izobraževanje
Na področju izobraževanja je Ljubljana odprla park varne mobilnosti na Viču. Civilna družba, vključno z Ljubljansko kolesarsko mrežo (LKM), igra pomembno vlogo pri promociji kolesarjenja. V preteklosti je mesto doseglo višje uvrstitve na indeksu; leta 2019 je bila Ljubljana 14., leta 2017 8., leta 2015 pa 13.
Lea Rikato Ružič je izpostavila, da mestna občina še vedno ne vzpostavlja sistematičnega sodelovanja s civilno družbo, kar bi bilo ključno za celostno načrtovanje prostora.
Mednarodni kontekst in prihodnji cilji
Matej Praprotnik, kolesarski župan Ljubljane, je izrazil skrb, ker sta Gradec in Gent prehitela Ljubljano. Poudaril je potrebo po usmeritvi na kolesarje tudi zunaj središča, ob tem pa opozoril na pomanjkanje novih idej pri načrtovanju mestne infrastrukture.
Čeprav je Ljubljana še vedno visoko na lestvici, ostaja izziv ohraniti in izboljšati kolesarsko infrastrukturo ob hitrem napredku drugih mest, kot sta Utrecht in Amsterdam.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
