Delavska koalicija, ki vključuje več kot 25 sindikatov in civilnodružbenih organizacij, je v Državni zbor vložila pobudo za referendum o pokojninski reformi, ki je zbrala skoraj 10.000 podpisov volivcev. Predsednik Sindikata državnih organov Slovenije, Frančišek Verk, je prepričan, da bodo zbrali tudi potrebnih 40.000 overjenih podpisov za razpis referenduma.
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec pa meni, da so v ozadju osebni interesi predlagateljev, kar vidi kot poskus rušenja reforme, ki je usmerjena proti družbeni koaliciji.
Delavska koalicija je predložila skoraj 10.000 podpisov volivcev pod pobudo za naknadni zakonodajni referendum o pokojninski reformi, ki jo je Državni zbor sprejel pred tednom dni. Po njihovem mnenju reforma škoduje delavcem, kar so izpostavili na novinarski konferenci pred vložitvijo podpisov.
Goran Lukić iz Delavske svetovalnice je izpostavil:
“Po reformi bo treba delati dlje, pokojnine za številne delavce bodo nižje, referenčno obdobje za izračun pokojninske osnove bo daljše, realna vrednost pokojnin pa nižja.”
Kljub temu, da je bilo za vložitev pobude potrebno le 2500 podpisov, je Lukić poudaril:
“Ljudje so jasno povedali, da takšne reforme nočejo.”
Maša Cvetežar iz študentskega društva Iskra je opozorila na nasprotovanje mladih reformi, saj meni, da gre za konflikt med delavci in tistimi, ki jim jemljejo. Mladim je pomembna dostojna starost, sredstva pa bi morala biti namenjena za dobrobit ljudi in ne za orožje.
Tina Podbevšek iz Centra za družbeno raziskovanje Cedra je dejala, da je reforma sprejeta z geslom:
“Delaj, molči in umri.”
Po njenih besedah je bila iz reforme tiho odstranjena obljuba o povišanju prispevkov delodajalcev na raven delavcev, kar pomeni, da bodo delavci morali delati dlje in prispevati več.
Predsednik Sindikata državnih organov Slovenije, Frančišek Verk, trdi, da delavska koalicija predstavlja vsaj 30.000 ljudi in je prepričan, da bodo zbrali 40.000 overjenih podpisov za razpis referenduma. Prepričan je, da predstavljajo pravi glas ljudstva, saj se je zavezništvo vzpostavilo na pobudo ljudi, ki čakajo na pokoj ali so že v pokoju. Odzivi poslancev so bili razočaranje, saj jih pred državnim zborom ni pozdravil noben poslanec.
Minister Luka Mesec opozarja, da bi zavrnitev reforme na referendumu lahko imela resne posledice, saj bi bilo treba v prihodnjih letih ponovno odločati o novi reformi, kar bi bilo v kriznih časih za Evropo težavno. Prepričan je, da so v ozadju rušenja reforme osebni in zasebni interesi predlagateljev. Reforma prinaša številne pozitivne spremembe, kot je nova formula za usklajevanje pokojnin, kar po njegovih besedah nasprotuje trditvam pobudnikov referenduma o nižji realni vrednosti pokojnin.
Reforma uvaja zakonsko podlago za izplačilo zimskega dodatka za upokojence že v letošnjem letu in izboljšuje različne vrste pokojnin, vključno z invalidskimi, ki se bodo povečale za 22 odstotkov. Državni sekretar Igor Feketija je zavrnil trditve pobudnikov, da bo posameznik s povprečno osnovo za odmero pokojnine prejel manj, saj že danes ni mogoče odmeriti starostne pokojnine od osnove, ki bi znašala 1000 evrov.
Poleg tega je Feketija pojasnil, da podaljšanje obdobja za izračun pokojninske osnove na 35 let ne bo vplivalo na izračun pokojnin za tiste z najnižjimi plačami, a bo odmerni odstotek vsaj za 10,2 odstotka večji, kar velja za polovico delavcev. Trditve, da bodo delavci, ki so začeli delati v svojih 20-ih letih, delali “do onemoglosti”, po njegovih besedah niso povsem pravilne.
Tisti, ki so začeli delati stari 22 do 25 let, bodo lahko šli v pokoj s 40 leti delovne dobe, medtem ko bodo tisti, ki so začeli delati stari 20 let, imeli skoraj 20 odstotkov višji odmerni odstotek. Danes ta znaša 65,5 odstotka, po koncu prehodnega obdobja reforme pa bo 76 odstotkov.
Spletno uredništvo
